Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Umrla je Cvetka Hedžet Toth

Ugledna filozofinja in dolgoletna profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani Cvetka Hedžet Toth je umrla v 73. letu starosti.
Cvetka Hedžet Toth je bila borka za prvičnost. FOTO: Filozofska fakulteta v Ljubljani
Cvetka Hedžet Toth je bila borka za prvičnost. FOTO: Filozofska fakulteta v Ljubljani
STA
14. 12. 2020 | 18:53
15. 12. 2020 | 12:19
3:21
V 73. letu starosti se je poslovila ena vodilnih slovenskih filozofinj Cvetka Hedžet Toth, poroča portal MMC RTV Slovenija. Bila je dolgoletna profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter avtorica številnih člankov, razprav in študij iz teoretične in praktične filozofije. Objavila je tudi sedem daljših knjig, zadnjo leta 2018.

Do pred kratkim je bila redna profesorica za ontologijo, metafiziko in filozofijo utopistike na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kot poroča MMC, je bila med študenti zelo priljubljena in znana kot zelo strastna predavateljica in ena osrednjih osebnosti na oddelku.

image_alt
Postali smo nemogoči in zahtevali več pravičnosti. In kdo jo zahteva danes?


Področja njenega širšega znanstvenoraziskovalnega in predavateljskega delovanja so bila ontologija, metafizika, utopistika, etika in aksiologija. Med drugim je strokovno sodelovala s Hebrejsko univerzo v Izraelu in tam tudi predavala ter z Univerzo Regensburg in Univerzo München v Nemčiji.

Objavila je knjige Spontanost in avtonomnost mišljenja (1994), Metafizika čutnosti (1998), Med metafiziko in etiko (2002), Hermenevtika metafizike (2008), Dialektika refleksijskega zagona (2015), Materialistično-idealistična zareza (2015) in Demaskirajoče tendence (2018).

Redkost in neprecenljivost filozofije Cvetke Hedžet Toth je v tem, da z vsako knjigo vedno znova dokazuje izjemno razvit skupnostni čut, ko se pojmovno tankočutno ter teoretsko bogato in odločno umešča v življenjsko stvarnost, so na Filozofski fakulteti zapisali ob izidu njene zadnje knjige.

Rodila se je 28. oktobra 1948 v Murski Soboti. Filozofija je bila zanjo temelj humanistike. Kot je povedala v intervjuju za revijo Zarja, se za študij tega področja odločajo zelo čuteči, senzibilni ljudje.

»Filozofija omogoča določene preobrazbene možnosti: to, da človek postaja bolj strpen, plemenit, da sesuva mehanizme v njem samem, ki ga pehajo v cinizem, relativizem, nihilizem ali celo okrutnost. Po drugi strani pa je filozofija, če jo vzamemo resno, sredstvo proti pozverinjenju človeka,« je povedala.

Po njenem mnenju je filozofija potrebna kot sredstvo za orientacijo med ljudmi o svetu in življenju. »Zaradi tega večkrat govorim o tem, da je filozofija kot modrost, razsvetljevalka, osvetljevalka sveta. To mi danes potrebujemo: da filozofija predoči ljudem, da ostajajo svobodni, in svobodi je treba pustiti eno: svobodo. Če smo zaznamovani z določenimi delitvami, razlikami, nasprotji in protislovji, pa moram kot dialektik reči: pusti tem razlikam svobodo, pa bo življenje lepo,« je v intervjuju še povedala Cvetka Hedžet Toth.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine