Svet UKC in vlada morata spremeniti ustanovni akt in statut UKC, da bi lahko servisirali NIOSB, ki zdaj nima še ničesar.
Galerija
Univerzitetni klinični center Ljubljana. Foto Leon Vidic/Delo
Finančni okvir sodelovanja z NIOSB ni sprejemljiv, so menda včeraj razpravljali člani sveta UKC. Če je tako, UKC najbrž ne bo podpisal pogodbe z ameriškim zdravnikom. UKC pa se mora tudi registrirati za niz novih dejavnosti, da bi sploh lahko sodeloval z Nacionalnim inštitutom za otroške srčne bolezni (NIOSB), ki ga je ustanovila vlada.
Svet UKC mora zato spremeniti ustanovni akt in statut, oba pa mora nato potrditi vlada. A vlada, ki je ustanoviteljica in ima večino članov v obeh svetih zavodov – UKC in NIOSB – vse do zadnjega tega ni naložila svetu UKC. Šele včeraj je svet UKC potrebne spremembe obravnaval.
NIOSB za zdaj nima nič
Zavlačevanje sprememb ustanovnega akta in statuta UKC ima konkretne posledice: z ameriškim zdravnikom, ki je prišel v UKC na povabilo NIOSB, ne more nihče podpisati pogodbe in on ne more začeti zdraviti otrok. NIOSB nima niti nikakršnih sredstev za plačilo tega in zdravnikov, ki bodo še prišli. Dobil je 165.000 evrov za zagonske stroške v prvega pol leta, ki jih je že porabil. Menda mu je ministrstvo odobrilo podoben znesek še za pol leta. Vendar to ne zadostuje za plačilo dragih zdravnikov. Eden bi stal na mesec okoli 130.000 evrov. Potrebna sta vsaj dva tujca v začetnem obdobju, torej 260.000 evrov na mesec. Ker se je svet UKC včeraj izrekel, da je to predrago za UKC, mora zdaj zagotoviti denar vlada.
Po spremembah aktov UKC bosta UKC in NIOSB prepletena na način, da bo NIOSB, ki nima ničesar, za začetek vse dobil ali najel od UKC, zaposlil bo tudi ljudi. Vendar NIOSB za zdaj za to nima denarja, pač pa mora skleniti pogodbo za zdravljenje otrok najprej z ZZZS (zdaj ima pogodbo z ZZZS UKC). NIOSB ima naslov in direktorja, pa za zdaj nič drugega.
NIOSB še nima dovoljenja za delo, smo izvedeli od prof. dr. Igorja Gregoriča, predsednika sveta NIOSB. Tako seveda v. d. direktorja NIOSB Brane Dobnikar ne more podpisati pogodbe z ameriškim zdravnikom in ameriški zdravnik ne more začeti delati za NIOSB, torej zdraviti otrok v Sloveniji. Prav tako pa ne more delati za UKC. Zakon, ki ga je državni zbor sprejel po nujnem postopku v torek, namreč tega ne dovoljuje.
Zakon onemogoča pogodbo z Američanom
»Novela zakona določa, da bo zdravnik specialist lahko zdravstvene storitve v Sloveniji opravljal največ 12 mesecev, če bo prejel povabilo izvajalca zdravstvene dejavnosti s terciarne ravni zdravstvene dejavnosti in če o njegovem strokovnem znanju pričajo mnenja priznanih slovenskih strokovnjakov,« je navedla državna sekretarka Ana Medved v izjavi za javnost. Toda ameriškega zdravnika ni povabil UKC, pač pa NIOSB. »Pri dogovorih z ameriškimi zdravniki v UKCL nismo sodelovali. Termini njihovih prihodov in odhodov so nam bili sporočeni iz NIOSB ...« je zapisalo vodstvo UKC v pismu ministrici in svetu zavoda.
Sodelovanje s češkimi kirurgi
Vodstvo UKC opozarja, da napovedani prihodi ameriških kirurgov ogrožajo sodelovanje s češkima kirurgoma. Poudarja, da bi UKC raje sodeloval s stalno češko ekipo kot s stalno menjajočimi se kirurgi od drugod. »Sodelovanje s češkimi zdravniki ima daljšo tradicijo, je dobro in učinkovito,« piše vodstvo v pismu. Poudarja, da je sodelovanje s češkimi zdravniki koristno za bolnike in UKC. Tim je že uigran z drugimi domačimi zdravniki, stalni prihodi istih čeških kirurgov omogočajo, da bi v prihodnosti pridobili ali izšolali lastnega otroškega kardiokirurga in tako razvili dejavnost v UKC. Prvi ameriški zdravnik, ki je prišel, se mora z UKC šele spoznati, a bo tukaj le teden dni, nato bo prišel naslednji. »Vprašanje je, ali lahko optimalno izkoristimo zdravnike, ki gostujejo tako kratek čas, se menjavajo ter ne poznajo bolnišnice in naših zaposlenih – svojih sodelavcev,« se sprašuje vodstvo UKC v pismu. Predlaga, da skrb za ameriške zdravnike v celoti prevzame NIOSB.
Komentarji