Tudi ob hudi malomarnosti ne izdajo računa

Še pred vrhuncem poletne sezone v gorah imajo gorski reševalci polne roke dela. Pri reševanju jim pogosto pomaga helikopter Slovenske vojske z dežurno ekipo. Stroški helikopterskega reševanja, ki je zaradi težko dostopnega terena pogosto edina rešitev, so daleč od zanemarljivih. Zaradi nespametnih in neodgovornih planincev so zato vrstijo pozivi k plačljivemu reševanju za tiste, ki bi bili brez zavarovanja v primeru nezgode.

​Še vedno prepogosto rešujejo facebook planince

Delovanje Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) sofinancira Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR), stroške reševanja v gorah in na drugih težko dostopnih terenih pa izkazujejo poleg GRZS še policija, Slovenska vojska in ministrstvo za zdravje.

Med letoma 2016 in 2020 so stroški GRZS za gorsko reševanje znašali skupaj več kot 4,3 milijona evrov, stroški policije za helikoptersko reševanje dobrih 660.000 evrov, medtem ko ministrstvo za zdravje prek ZZZS zagotavlja financiranje zdravnika GRZS za helikoptersko reševanje – sredstva prejema Osnovno zdravstvo Gorenjske, Zdravstveni dom Kranj, ki organizira delo zdravnika GRS. Stroški zanj so v omenjenem obdobju znašali 309.000 evrov.

Letos že več kot 300 intervencij

V Sloveniji je reševanje v gorah v nasprotju z na primer Avstrijo in Italijo brezplačno. V tujini mora slovenski državljan v primeru helikopterskega posredovanja največkrat sam kriti stroške, če seveda ni zavarovan. Evropska zdravstvena kartica tega ne krije, zato je dobrodošlo dobro asistenčno zavarovanje. Zavarovalnice pri nas vsaj za zdaj ne ponujajo možnosti zavarovanja v primeru gorske nesreče.

Pri intervencijah sicer ne gre vedno za planince, ki bi bili slabo opremljeni ali neizkušeni. Gorski reševalci opozarjajo, da bi v primeru težav v gorah marsikdo okleval s klicem na pomoč, če bi mu potem »grozil« račun. Na Upravi RS za zaščito in reševanje tudi v primerih hude malomarnosti v zadnjih desetih letih računa niso izdali nikomur.

V dobi družbenih omrežij se nesreče vrstijo, saj se ljudje odpravljajo v gore brez zadostne psihofizične pripravljenosti, tujci se zaradi nepoznavanja zahtevnosti terena in posledično neustrezne opreme pogosto znajdejo v težavah. Že večkrat se je problematika plačljivega reševanja zato znašla na tnalu, a na ministrstvu za zdravje, ki je pristojno za njeno ureditev, v to kislo jabolko (še) niso ugriznili.

V dobi družbenih omrežij se nesreče v gorah vrstijo, pa sezona sploh še ni na vrhuncu. FOTO: GRS Ljubljana

Nekdanji obrambni minister Matej Tonin je septembra 2020 sicer predlagal zakonsko določitev, s katero bi delež stroškov prenesli na tiste, ki bi bili neustrezno zavarovani, zbrana sredstva pa bi nato porabili za financiranje reševanja v gorah, izobraževanja in usposabljanja, a dlje od pogovorov s Planinsko zvezo Slovenije in GRZS, ki sta po Toninovih besedah predlog podprli, tedaj niso prišli.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan oziroma njegov kabinet je bil v pojasnilih skop: »Sedanja vlada bo natančno preučila trenutne razmere izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) in bo, tudi s pomočjo strokovnjakov iz civilne družbe, ki opozarjajo na pomanjkljivosti sistema, poiskala ustrezne rešitve. Predvidoma jeseni bodo bolj jasni tudi odgovori glede ureditve področja nujne medicinske pomoči, v sklop katere sodi tudi HNMP.«

Lani so dežurne posadke Slovenske vojske v gorah posredovale 196-krat. FOTO: Slovenska vojska

Več kot tri tisoč evrov za uro letenja

Lani so dežurne posadke 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske v reševalnih akcijah posredovale 633-krat, od tega 196-krat pri reševanju v gorah. Za delovanje dežurnih helikopterskih posadk – poskrbele so še za helikoptersko nujno pomoč, prevoz inkubatorja in gašenje požarov – je realizacija dosegla znesek v višini slabih dveh milijonov evrov. Ura helikopterskega leta znaša več kot tri tisoč evrov, poleg tega je treba zraven prišteti še stroške gorskih reševalcev in zdravstvenega osebja.

Stroški ene akcije lahko torej dosežejo tudi do pet tisoč evrov, je pred kratkim opozoril tudi predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Gregor Dolinar. Samo 6. julija letos so gorski reševalci opravili že 301 intervencijo, pri slabi polovici (128 posredovanj) jim je na pomoč priskočil helikopter.