V nadaljevanju preberite še:

Ima toliko funkcij in interesov, da skoraj ne veš, s čim bi začel pogovor. Kot ljubitelja hribov sva se najprej lotila nalog in prihodnosti gorske reševalne službe (GRS), saj je število nesreč in smrtnih žrtev letos skrb zbujajoče že pred začetkom glavne planinske sezone. A čeprav je matematik, beseda še zdaleč ni tekla le o številkah. Pogovarjala sva se o izzivih in prihodnosti gorske reševalne službe, planinskem turizmu, o tem kaj pričakuje od predsednika vlade in ministrov, ki prihajajo s fakultete, ki jo vodi, pa tudi o novih pristopih v matematiki in o maturi.

Pri nas je reševanje še vedno brezplačno za vse, kar v drugih državah večinoma ni. Že več let se razpravlja, da bi to vendarle moralo biti plačljivo oziroma brezplačno le za tiste z zavarovanjem, da bi se pokrili vsaj stroški, zlasti helikopterski. Med obiskovalci gora je namreč vse več tujcev. Kakšno je vaše stališče do tega?

Osnovno izhodišče GRS je, da bomo vedno šli reševat, kadarkoli in kogarkoli, ki bo poklical na pomoč. Odločitev o morebitnem zaračunavanju tega je stvar drugih institucij. Uprava za zaščito in reševanje je že nakazala, da razmišlja o korakih v tej smeri. Reševalci lahko pri tem le povemo, kaj se dogaja, in da nekatere intervencije v zadnjem času težko imenuješ reševanje. Je pa tukaj vedno prisoten strah, da morda kdo v težavah ne bo poklical, če ne bo zavarovan. Če pogledamo helikoptersko reševanje, je ena ura leta 3300 evrov, kar pomeni, da so stroški ene takšne akcije 5000 evrov. Pri klasični reševalni akciji, pri kateri do ponesrečenca dostopamo peš, dobimo povrnjene potne stroške in nadomestilo delodajalcu, če je to med delovnim časom. Med vikendom so tako skupni stroški klasične akcije do 200 evrov.