Vnovič premalo prostora celo za odličnjake

Devetošolci lahko še do ponedeljka prenesejo prijavo za vpis v srednjo šolo. Medtem ko je v nekaterih krajih še dovolj prostih mest tudi na gimnazijah, je velika večina ljubljanskih gimnazij tako zaželenih, da niti za vse Ljubljančane ne bo prostora. Na problematičnost postopka in pogojev za vpis v srednje šole opozarjajo tako osnovne kot srednje šole že več kot desetletje, a ministrstvo za izobraževanje ni storilo ničesar.

Ministrstvo za izobraževanje je letos razpisalo 25.198 prostih mest v srednjih šolah, kar je več kot tisoč več kot lani. Osnovno šolo letos zaključuje 19.881 devetošolcev. A želje učencev niso porazdeljene tako, kot so porazdeljena prosta mesta na srednjih šolah. Tako bodo imele nekatere šole najverjetneje visoke omejitve vpisa. Spomnimo, da je bila lani najvišja omejitev v prvem krogu na Gimnaziji Bežigrad, kjer so morali imeti učenci skupno največ dve zaključeni štirici v zadnjem triletju.

Največ prijavljenih sta imeli včeraj Gimnazija Ledina in Srednja zdravstvena šola Ljubljana v programu zdravstvene nege. V obeh šolah se je za vpis prijavilo 313 devetošolcev in v obeh je prostora za 196 dijakov.

Skupno si skoraj 400 učencev preveč želi priti v ljubljanske gimnazijske programe. Ravnatelji opozarjajo, da so na ministrstvu za izobraževanje že leta 2007, ko so se ti učenci rodili, vedeli, da je generacija zelo številčna, a se na to niso pripravili, prav tako pa ministrstvo nima rešitev za prihodnje številčne generacije.

Največ devetošolcev po Sloveniji se je prijavilo v programe srednjega strokovnega izobraževanja, delež prijavljenih v gimnazijske programe se je celo nekoliko zmanjšal, na 36,2 odstotka. V osrednjeslovenski in gorenjski regiji pa se je že drugo leto zapored največ devetošolcev prijavilo v gimnazijske programe. Za najbolj zaželene šole bodo lahko že tri štirice v treh šolskih letih preveč.

INFOGRAFIKA: Delo

Mama Tanja Oblak Črnič je pozvala, naj ministrstvo poveča število vpisnih mest v gimnazijah osrednjeslovenske regije: »Podatki so znani in nobenega dvoma ni, da gre za nadpovprečne učence in učenke. Sicer bo pred vrati ljubljanskih gimnazij letos ostalo na stotine odličnih in prav dobrih osnovnošolcev. Ne le da jim je epidemija za dve leti zaprla šolska vrata osnovne šole; obstaja realna možnost, da bodo številni med njimi za vedno ostali zunaj želenega programa šolanja.« Lani je po drugem krogu izbirnega postopka pred vrati srednjih šol ostalo 200 učencev, od tega 150 v osrednjeslovenski regiji, 71 jih je bilo vpisanih v gimnazije, nekateri so imeli povprečje 4,5.

Na ministrstvu opozarjajo na učno uspešnost prijavljenih. Trenutno je to mogoče presojati le z ocenami obveznih predmetov v 7. in 8. razredu, kjer je skupno mogoče doseči 120 točk, če so imeli otroci same petice. »Med prijavljenimi na šole v mestu Ljubljana, ki izvajajo program gimnazija, je 230 takih, ki imajo manj kot 100 točk, med njimi pa tudi 82 takih, ki jih imajo celo manj kot 90,« so povedali na ministrstvu. Devetdeset točk v dveh letih predstavlja povprečje ocen 3,75.

INFOGRAFIKA: Delo

Boj za točke

Na Gimnaziji Ledina, kjer je bilo včeraj še vedno 117 preveč prijavljenih, je trenutno meja postavljena na največ petih štiricah v sedmem in osmem razredu. Ravnatelj Roman Vogrinc pravi, da je pri otrocih in tudi pri starših precej panike v odločitvah in čustvenega dogajanja: »Glede na sistem ne pričakujem zares poštenega in za vse zadovoljivega rezultata. Spet bodo prevladale izključno točke iz ocen, mi pa bi morali sistem že davno začeti graditi na drugih temeljih. Upoštevati zmožnosti dijakov in vrniti moč znanju.« Dodal je, da bi bilo spremembe za to generacijo iluzorno pričakovati: »Nimamo ne prostorskih ne kadrovskih kapacitet. Podatke, koliko otrok bo v prihodnjem šolskem letu v srednjih šolah, je imelo ministrstvo od leta 2007, ko so se ti otroci rodili. Od takrat do danes se glede vpisa razen manjših korekcijskih popravkov ni delalo nič. To je glavna težava.«

Naj bo znanje vrednota in naj znanje dela selekcijo

Na to opozarja tudi predsednica Skupnosti splošnih gimnazij Slovenije Mojca Lukšič: »Generacije še naraščajo, in ko smo spraševali ministrstvo, ali imajo kakšen načrt za to, nismo dobili odgovora.« Rešitev, da pri srednjih strokovnih šolah odpirajo gimnazijske oddelke, po mnenju gimnazijskih ravnateljev ni dobra, je dodala Lukšičeva: »Sprašujemo se, ali so te šole pripravljene na poučevanje standarda znanja, ki se zahteva za splošno maturo.«

Očitno o tem dvomijo tudi učenci in starši. V gimnazijski program Srednje šole za gastronomijo in turizem Ljubljana se je, denimo, prijavil en sam devetošolec od 56 prostih mest. Na ministrstvu pričakujejo še okoli 90 prostih mest, ki jih ne bodo zasedli ponavljavci.