Tri mesece čakanja na nujni pregled križa

Več kot 1,4 milijona koledarskih dni smo Slovenci glede na zaključen bolniški stalež lani po podatkih NIJZ izgubili zaradi petih diagnoz, povezanih z bolečinami v spodnjem delu hrbta. V povprečju je odsotnost z dela trajala dobrih 78 dni, povprečna čakalna doba za prvi prosti termin pri ortopedu oziroma fiziatru in za diagnostiko ter fizioterapevtske obravnave pa je bila na 6. avgust letos z napotnico zelo hitro od enega tedna do 87 dni.

Polona Malovrh

Na bolečino v spodnjem delu hrbta (BVSDH) opozarjajo fizioterapevti po vsem svetu, saj jo ne glede na starost doživi v življenju domala vsakdo, za njeno obvladovanje pa je kakovostna fizioterapija še kako pomembna. Na to so ob svetovnem dnevu fizioterapije opozorili tudi naši strokovnjaki z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta (URI) Soča in iz Strokovnega združenja fizioterapevtov Slovenije (ZFS).

Celo slikovna diagnostika težko najde vzrok

Če je v svetu leta 2020 bolečino v spodnjem delu hrbta doživelo 619 milijonov ali eden od trinajstih ljudi, kar je v primerjavi s časom izpred treh desetletij 60-odstotni porast, naj bi leta 2050 nad to bolečino tožilo že več kot 840 milijonov ljudi. BVSDH je lahko po navedbah strokovnjakov posledica kombinacije številnih telesnih in psiholoških dejavnikov; v kar 90 odstotkih primerov pa je nespecifična in jasnega vzroka za večino kroničnih bolečin te vrste ne moreta pokazati niti rentgen niti magnetna resonanca.

Številni okrevajo z malo ali brez zdravljenja, toda če bolečina ne preneha ali se ne zmanjša niti po dveh do treh tednih, je obisk pri zdravniku ali fizioterapevtu več kot priporočljiv. Po navedbah stroke je vadba najbolj koristna metoda zdravljenja bolečine v spodnjem delu hrbta, zato je fizioterapija pomemben del celotnega zdravljenja.

URI Soča: Potreb je iz leta v leto več

Kronična bolečina v spodnjem delu hrbta, ki traja več kot tri mesece, prizadene manjši del populacije, še ugotavljajo strokovnjaki, a v vseh starostnih skupinah. Ker posameznike funkcionalno zelo ovira pri njihovem življenju in je ni mogoče enostavno ozdraviti, to stanje pomeni veliko obremenitev za posameznika in celotno okolje, poudarjajo. V URI Soča program kronične bolečine poteka od leta 2013, potreb po izvajanju tega programa pa je, kot ugotavljajo, vse več.

V Sloveniji na leto diagnosticirajo več kot 150.000 primerov, povezanih z BVSDH, ki lahko postane tudi kronična. Po podatkih NIJZ so slovenski zdravniki v letu 2022 na primarni in sekundarni ravni podali več kot 151.000 diagnoz, povezanih z BVSDH, kot so, denimo, bolečina v križu, bolečina v križu z išiasom, bolečina v križu zaradi premika medvretenčne ploščice ... V primerjavi z letom 2021 se je število primerov povečalo za več kot 21.500. Najpogostejša diagnoza je bolečina v križu, v povezavi s katero je bilo v letu 2023 zaznati tudi največ bolniškega staleža – kar 736.992 dni. Največ obolelih je starih med 55 in 64 leti, BVSDH pa je nekoliko pogostejša pri ženskah, starejših od 15 let. Od 2380 hospitaliziranih v letu 2022 jih je dobrih 1600 pripadlo delovni populaciji.

V javni zdravstveni mreži je do fizioterapevtskih storitev pri težavah z bolečino v spodnjem delu hrbta mogoče dostopati prek delovnega naloga za fizioterapijo, ki ga izda zdravnik specialist splošne ali družinske medicine, ali prek napotitve na fizioterapevtsko obravnavo, ki jo določijo drugi zdravniki specialisti, še poudarjajo na URI Soča.

Skoraj leto dni čakanja na redno obravnavo

Povprečne čakalne dobe za fizioterapevtsko obravnavo so po podatkih NIJZ za redno obravnavo 321,2 dneva za prvi termin, za hitro obravnavo 261,7, za zelo hitro pa 87,4 dneva. Izvajalci ne morejo vplivati na napotitve in posledično tudi ne na čakalne dobe, dodajajo, medtem ko se lahko uporabniki na samoplačniško obravnavo naročijo neposredno pri fizioterapevtu, pri čemer je treba preveriti, ali je fizioterapevt vpisan v register izvajalcev fizioterapevtske dejavnosti.