Neomejen dostop | že od 9,99€
Počitniški sončni dnevi na cestah povzročajo še več gneče kot običajno. Agencija za varnost v prometu je voznike že nekajkrat spomnila na osnovna pravila za varno udeležbo v prometu. Pozorni morajo biti tudi pešci, kolesarji, vozniki e-skirojev, mopedisti in motoristi. Lahkomiselnih voznikov električnih skirojev je vedno več, pa tudi primerov hudih poškodb ni malo. Do letošnjega julija so v UKC Ljubljana sprejeli 165 poškodovancev zaradi nesreč, povezanih z uporabo električnega skiroja. Največkrat so e-skiroji v nesreči udeleženi sami; v glavnem so oni tudi povzročitelji.
Vodja urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana Uroš Tominc je na današnji novinarski konferenci na temo varne vožnje z e-skiroji povedal, da vsako leto pri njih oskrbijo skoraj 700 uporabnikov skirojev. »V zadnjih dveh letih je številka stabilna med 650 in 700 poškodovancev letno. Večina poškodovancev ni življenjsko ogroženih, velika večina poškodb je lažjih, ki ne potrebujejo hospitalne obravnave. Žal pa je od pet do 10 odstotkov poškodovancev takšnih, ki potrebujejo nadaljnjo obravnavo, dogajajo se tudi smrtni primeri,« je dejal Tominc.
Trenutno v UKC Ljubljana obravnavajo dva poškodovanca s poškodbo glave. Ena od njiju je mlajša deklica, drugi pa poškodovanec, kije včeraj pri vožnji z električno rolko dobil hude poškodbe glave. »Zdravljenje takšnih težkih poškodb je dolgotrajno, lahko je motena zavest, poškodovanci pogosto potrebujejo operativno zdravljenje, sproščanje otekline možganov ... Zdravljenje nadaljujejo v Centru za intenzivno terapijo, kjer so lahko dlje časa v umetni komi, ko ta ni več potrebna, se paciente »zbuja«, nato se šele vidi, kakšno je stanje poškodbe,« je pojasnil Tominc. Dve leti nazaj je voznik e-skiroja umrl na kraju nesreče.
Najhuje poškodovane po zdravljenju v UKC Ljubljana prepeljejo na URI Soča. Predstojnik oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji na URI Soča Klemen Grabljevec je dejal, da po nesrečah z omenjenimi vozili prihaja do hudih možganskih krvavitev, ki zelo verjetno privedejo do nekega nepovratnega stanja v življenju osebe, ki se je poškodovala. »Žal življenje po takšni poškodbi ni nikoli več enako. E-skiro kot mobilno prevozno sredstvo je popolnoma legalno, če se uporablja v skladu s predpisi, in če se ob tem uporablja zaščitna oprema, je možnost za nesreče manjša,« je dodal Grabljevec.
Rehabilitacija po možganski poškodbi je ena od najbolj neuspešnih, možganske funkcije in tkivo namreč okrevajo po svoji poti, zdravniki pa čudežev ne morejo narediti. Medicinska intervencija stanja lahko tudi ne popravi, je opozoril Klemen Grabljevec in spomnil na nekdanjega vrhunskega športnika Michaela Schumacherja, ki po poškodbi glave še vedno ni okreval: »Najbolj žalostne so zgodbe, kjer bolnike premeščamo v negovalne ustanove, ne pa v njihovo domače okolje. In pogosto gre za mlade osebe.«
Vodja sektorja prometne policije uprave uniformirane policije GPU Ivan Kapun je pojasnil, da tudi policisti opažajo povečanje števila nesreč z e-skiroji. Do 18. leta je uporaba čelade obvezna, jo pa policisti priporočajo tudi ostalim. »Za vožnjo je potrebno uporabljati kolesarske steze, nikakor ne pločnikov. Če urejenih stez ni, se lahko vozimo znotraj naselja, ampak le tam, kjer je omejitev hitrosti 50 kilometrov na uro. Drugod je vožnja prepovedana. E-skiroji so na površinah za pešce gostje, kar pomeni, da morajo voziti bistveno počasneje od dovoljenih 25 kilometrov na uro.« Kapun je še dodal, da so e-skiroji, s katerimi je mogoče voziti več kot 25 kilometrov na uro, prepovedani.
Policisti so letos sicer obravnavali 134 prometnih nesreč, v katerih so bili vpleteni e-skiroji. 15 oseb je bilo hudo telesno poškodovanih, 92 pa lažje. Le malo je nesreč, ki bi se končale le s premoženjsko škodo. Eno od najbolj pomembnih preventivnih opozoril je, da naj vozniki e-skirojev ne vozijo pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog. Na leto izrečejo policisti med 500 in 600 glob. Za predelane e-skiroje posebnih glob ni, čeprav si policisti želijo, da bi pri tem imeli večja pooblastila (podobno kot pri predelanih mopedih).
Dobra polovica poškodovancev je mlajših od 18 let. Podatka o hitrosti ob nesreči v UKC Ljubljana nimajo. Iz samih poškodb pa je lahko posredno sklepati na določeno hitrost. Poškodbe so primerljive poškodbam motoristov, zato so zdravniki mnenja, da so hitrosti višje od 25 kilometrov na uro.
Spekter poškodb je širok. Večinoma gre za izvine, udarce, odrgnine. Prihaja pa tudi do zloma stegnenice, ki se zgodi pri večjih hitrostih, prav tako serijski zlom reber.
Tuje statistike so pokazale, da je bilo (v tujini) 30 odstotkov poškodovanih alkoholiziranih.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji