Treba je računati, da bo opozicija skrajno destruktivna

V parlamentarno proceduro so poslanci SDS in NSi takoj po potrditvi poslanskih mandatov vložili več kot 30 zakonodajnih predlogov. To kaže, kakšna opozicija bosta obe stranki v tem mandatu?

»Gotovo. Zelo trdna in močna opozicija bosta obe stranki. Njihovo delo v prvem, mogoče tudi drugem letu bo usmerjeno v branjenje pridobitev njihovega vladnega mandata. V tej luči je potrebno gledati tudi njihove vložene zakonske predloge. Ko so zakoni vloženi, velja vrstni red. Če bo koalicija želela spremeniti nov zakon o RTV Slovenija, potem bodo z dnevnega reda morali najprej umakniti opozicijski predlog. To pa lahko traja nekaj mesecev. Koalicija bo morala zahtevati prvo obravnavo in jih po prvi obravnavi umakniti iz dnevnega reda. Nekaj časa bo novi koaliciji to vzelo.«

Opozicija je sicer napovedovala konstruktivno držo, a njihova poteza z vlaganjem zakonov verjetno ne preseneča?

»Pričakoval sem zelo strogo opozicijo. Ko SDS napove, da bo konstruktivna opozicija, se je treba bati najhujšega. To je bil znak, da bodo šli na rob. A pravico, da vložijo svoje zakone, imajo, državni zbor jih mora obravnavati. Nova koalicija pa ima zadostno večino, da jih lahko zavrne. Nova koalicija se bo morala ukvarjati vsaj eno leto, verjetno pa še več, da odpravi najbolj škodljive stvari Janševe vlade. Zdaj je konec plesa, sledi mučni pohod skozi institucije in delo.«

Primerov, da bi opozicija na konstitutivni seji vložila tako veliko število svojih zakonov, ni?

»Ne. Tega v zgodovini slovenskega parlamentarizma ne poznamo. Pomembno je, da je koalicija pred opozicijo vložila spremembe zakona o vladi. Če tega ne bi storila, bi to blokiralo postavitev vlade v obliki, kot so si jo zamislili skozi koalicijska pogajanja. V tem primeru bi moral Golob postaviti vlado na obstoječo strukturo ministrstev in kasneje prilagoditi zadeve. Zakon o vladi bi morali v Sloveniji spremeniti tako, da vlada z odlokom reorganizira svojo sestavo.«

Gibanje Svoboda z rekordnimi 41 poslanci, ki so v veliki večini, plačuje davek na parlamentarno neizkušenost?

»Da. Je pa tudi res, da tudi kakšna bolj izkušena stranka ne bi pomislila na to. Ali pa bi pričakovala, da bo šlo samo za vložitev nekaj zakonov s strani opozicije. Več kot 30 zakonov je zelo veliko, gre za temeljne zakone.«

Vseeno pa bo po tem šoku za koalicijo delo v državnem zboru v nadaljevanju lažje, saj ima udobno večino, ki je Janševa vlada, denimo, ni imela?

»Da, večina je razmeroma udobna, poslanskih skupin je manj. Prej ali slej pa je pričakovati tudi brbotanje v opozicijskih strankah, saj niso zadovoljni s svojim rezultatom. Predvsem Nova Slovenija bo morala spoznati, da sledenje SDS ne prinaša rezultata. V Gibanju Svoboda se morajo stari poslanci angažirati v državnem zboru, ker novi poslanci nimajo izkušenj z grožnjami, ki pretijo iz vseh strani.«

Kako je mogoče učinkovito voditi tako veliko poslansko skupino, kot jo ima Gibanje Svoboda?

»Veliko jih je, zato si morajo pametno razdeliti delo. Vsi ne morejo vsega opravljati. Razdeliti si morajo področja, organizirati podskupine in striktno ne dopuščati nedisciplino glede udeležbe poslancev na sestankih in sejah v državnem zboru. Ključno bo vodenje poslanske skupine.«

Bo njihova poslanska skupina sčasoma poslala glasovalni stroj?

»Vedno je ta problem – če poslanska skupina večinoma glasuje tako, kot predlaga vlada, so glasovalni stroj. Če pa ne glasuje tako, kot predlaga vlada, pa se govori, da vlada nima največje stranke pod nadzorom. V času svojega ministrovanja sem imel največ opravka z lastno poslansko skupino. To je prav, saj mora poslanska skupina, preden gre zakon v obravnavo, dobro preizprašati ministre, ki predlagajo zakone. Pričakujem, da bodo poslanci Gibanja Svoboda glasovalni stroj, ampak da bo pred glasovalnim strojem močna razprava o zakonih znotraj poslanske skupine.«