Urška Klakočar Zupančič postala prva predsednica državnega zbora

Novoizvoljene poslance je naprej nagovoril nekdanji predsednik državnega zbora Igor Zorčič, ki je navedel, da je bil pretekli mandat poseben in da se ga bomo čez leta spomnili po tem, da so v državnem zboru nosili maske. Kljub epidemiji pa je navedel, da verjame, da so naredili v tem času tudi marsikaj dobrega. »Nobenega izgovora ne bo, da bi delo državnega zbora delegirali ali ga kako drugače ukinjali,« pa je posebej izpostavil ureditev dela na daljavo v posebnih okoliščinah. Velik korak naprej vidi tudi v sprejetju etičnega kodeksa, ki je bil sprejet z dvetretjinsko večino.

Predsednik republik Borut Pahor je v svojem nagovoru napovedal, da mora skladu z 225. členom poslovnika Državnega zbora najkasneje v 30 dneh po konstituiranju državnega zbora predlagati kandidata za predsednika vlade in s tem ne bo čakal. »Glede na izkušnje smemo pričakovati, da bodo posvetovanja najpozneje v ponedeljek, 23. maja. Glede na razplet volitev in izjave voditeljic in voditeljev parlamentarnih strank pričakujem, da bom še istega dne ugotovil prepričljivo podporo za mandatarja,« je dejal.

Tako bo še istega dne, torej najpozneje v ponedeljek, 23. maja, podpisal predlog kandidature za predsednika vlade in jo poslal v državni zbor. »V tem smislu bom v okviru svojih pooblastil storil vse, kar je v moji moči, za čimprejšnje oblikovanje nove vlade,« je napovedal.

V nagovoru se je zahvalil vladi predsednika Janeza Janše za njeno delo v zahtevnih okoliščinah in dobro sodelovanje.

Po potrditvi dnevnega reda ustanovne seje so poslanci oblikovali mandatno-volilno komisijo (MVK), ki je na svoji seji potrdila mandate vsem poslancem. Tudi poslancu madžarske narodne skupnosti pa Ferencu Horváthu, ki še vedno opravlja funkcijo predsednika sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, čeprav je funkcija nezdružljiva s poslansko. Danes je pojasnil le, da si že tri leta prizadeva, da bi se vprašanje nezdružljivosti funkcij, ki jih opravlja, razčistilo. Meni, da se mora o tem izreči ustavno sodišče.

Predsednica MVK Janja Sluga je po koncu poudarila, da za samo kandidaturo in tudi prevzem mandata opravljanje njegovih dveh funkcij ni težava. Zagotovo pa je treba nezdružljivost v ustreznem roku – zakon o integriteti in preprečevanju korupcije določa 30 dnevni rok, zakon o poslancih pa 90 dnevni – odpraviti. Sama je napovedala, da bodo v Gibanju Svoboda poskusili tudi spremeniti zakon o poslancih, ki to področje neustrezno naslavlja. Zato v prejšnjem mandatu Horváthu poslanskega mandata tudi niso mogli vzeti. Gre za eno od prioritet, je zagotovila Sluga.

Pritožbe dveh predstavnikov madžarske manjšine, Mihael Kasaša in Attila Kovacsa, naj preveri mandat poslanca madžarske narodne skupnosti, tako MVK ni obravnavala, saj ne izpolnjujeta pogojev za obravnavno.

Na ustanovni seji poslanci izvolijo tudi svojega predsednika. To je postala Urška Klakočar Zupančič, podpredsednica Gibanja Svoboda. Podpredsednica pa je postala Meira Hot, poslanka SD. Koga bosta predlagali na podpredsedniško mesto Levica in SDS, ki jima prav tako pripada podpredsedniško mesto, še ni jasno.

Kljub napovedim Gibanja Svoboda, da bodo že na ustanovni seji imenovali generalnega sekretarja državnega zbora, se to ni zgodilo, saj je kandidat Robert Pavšič, sedanji poslanec LMŠ, včeraj umaknil soglasje k svoji kandidaturi. V SDS in NSi so mu očitali, da je neprimerna izbira in da bi to mesto skladno z običajem morala zasesti oseba, ki je vsaj na videz nevtralna. Odhaja v kabinet predsednice državnega zbora.

Do nadaljnjega tako generalna sekretarka ostaja Uršula Zore Tavčar, novega pa mora DZ imenovati v 30 dneh.

DZ je ob zaključku seje oblikoval še tri delovna telesa ter imenoval njihova vodstva. Zaenkrat so ustanovljeni odbor za zunanjo politiko, odbor za evropske zadeve ter začasni skupni odbor.

Kot so soglasno sklenili novi poslanci bo odbor za zadeve EU vodil Zvonko Černač (SDS), odbor za zunanjo politiko Predrag Baković (SD), začasni skupni odbor pa Mirjam Bon Klanjšček iz Gibanja Svoboda.