Toliko govora o zdravstveni reformi, a še vedno toliko neznank

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat nadaljevala debato o napovedani zdravstveni reformi iz prejšnje rubrike Od srede do srede. V vmesnem času je nastal čistopis aneksa h koalicijski pogodbi, ki opredeljuje zadeve, povezane z zdravstveno reformo, ki pa ni javno dostopen. »Odvisni smo od tega, kar se sliši. Sliši pa se, da je aneks relativno ohlapen, prazen,« je dejal Markeš.

Aneks je bil na koalicijskem vrhu prejšnji torek napovedan zelo teatralno, češ, zdaj je nekdo udaril po mizi in vzel reševanje problema zdravstva v svoje roke, kar smo pozdravili. Koalicijske stranke so zahteve po njegovem podpisu doživele kot ultimat. Sledila je najava, da ni bilo mišljeno, da se na tem srečanju podpiše aneks in dejansko se ga ni. Ko je bil znova predstavljen v zelo širokih obrisih, smo iz Golobove predstavitve v javnosti izvedeli, da koalicijski vrh ni naslovil nobene oziroma le eno od štirih zahtev, ki jih je postavila civilna družba. Sledilo je pričakovanje, da bo aneks podpisan ta ponedeljek. Slišati je bilo, da so ga podpisali vsi poslanci in da je še celo nekoliko bolj očiščen. Skratka, ni dosegel magnitude začetnega potresa, je ocenil Markeš.

Neodgovorjeno vprašanje - kako preprečiti preskakovanje vrst v zdravstvu

Je pa gesta, da poslanci podpisujejo koalicijsko pogodbo, nekoliko nenavadna, je pripomnil Žerdin. Poslanci so namreč predstavniki vsega ljudstva. Niso zavezani nobenim navodilom, niti navodilom, zapisanim v koalicijski pogodbi. »V tej igri je veliko neznank,« se je strinjal Markeš. »Na drugi strani pa, kot Bešič Loredan skrivnostno zagotavlja, reforme aktivno tečejo, aktivno se dogaja reševanje problematike. Takšne govorice ne povedo zadosti, povedo pa, da prvotni načrt teče, kakšen je, pa ne vemo. V aneksu ni napisan, v koalicijski pogodbi ni bil upoštevan. To, kar je predstavil Golob, ni bilo nikoli pravilno naslovljeno – kako preprečiti preskakovanje vrst. Če preprečimo preskakovanje vrst, to pomeni, da preprečimo eno od pridobitnih funkcij in vlog, ki jih imajo zasebne zavarovalnice. Ko rešimo to zadevo, se lahko začnemo pogovarjati o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju.«

FOTO: Voranc Vogel/Delo

Je pa dopolnilno zdravstveno zavarovanje vendarle opredeljeno v glavni koalicijski pogodbi. Aneks h koalicijski pogodbi tega ne more razveljaviti, je pripomnil Žerdin. Vprašanje je, kaj je ime igre. Tu sta spet dve možnosti, se je odzval Markeš. »Ali je ime igre to, da je akterji sploh še ne poznajo, ali pa jo zelo dobro poznajo že od prvega dne in poskušajo kuhati žabo (javnost, op. p.), da bo na koncu rešitev, ki danes še ni sprejemljiva, na koncu sprejemljiva.«

Spreminjanje DNK javne radiotelevizije

Podpisovanje aneksa h koalicijski pogodbi se je dogajalo hkrati z rekonstrukcijo vlade. Ta je končno dobila podobo, ki je bila načrtovana neposredno na volitvah. Osem mesecev, kolikor je to trajalo, je dolga doba, je na drugo temo preskočil Žerdin. Res je, a to ni krivda predsednika vlade ali koalicije, ampak opozicije oziroma SDS, je odvrnil Markeš. Vmes se ni zgodil le zakon o vladi, temveč tudi zakon o RTV Slovenija, je ob tem spomnil.

Žerdin ima vtis, »da je RTV padla v žrelo neprestane erozije, ki je posledica tega, da nima postavljenih upravljavskih struktur, ki bi omogočale neodvisno delovanje. Hkrati pa je tam še vedno vodilni kader, ki se je preselil iz urada prejšnje vlade«. Zdajšnja koalicija se ni odločila za odpoklice, kar bi se lahko, je pritrdil Markeš, ki je dejal, da je civilna družba svoje delo opravila vzorno, ne razume pa »letargije, inercije« na RTV. »Ali je cilj RTV, da problem nikoli ne sme biti rešen? Upam samo, da ne iščejo novega ravnotežja namesto rešitve.« »Glede na to, da v času inercije potekajo množična zaposlovanja, gre po mojem mnenju za drastično spremembo DNK institucije, ki naj bi bila javna,« se boji Žerdin.