Visoke temperature bodo vztrajale tudi ta teden. Kot napovedujejo na Arsu, bo jutri in v prihodnjih dneh predvsem po nižinah sredi dneva in popoldne velika toplotna obremenitev. Kot opozarjajo, se bo toplotna obremenitev povečala popoldne. Danes bodo dnevne temperature dosegle od 30 do 37 stopinj Celzija.

Temperature se bodo do vključno petka v popoldanskem času gibale med 30 in 35 stopinj Celzija. Krajevno lahko kakšen dan nad 35, lahko do 37 stopinj Celzija ali še kakšno stopinjo več, je za Delo pojasnil dežurni prognostik Luka Ravnik.

Kot navajajo na Arsu, se je treba v tem času izogibati napornemu delu na prostem, priporočajo uživanje lahke hrane, zadrževanje na hladnem oziroma v senci, v gozdovih ali v višjih območjih.

Najbolj vroče v noči na sredo in v sredo zjutraj

V noči na sredo oziroma v sredo zjutraj bo lahko najtopleje. Tudi zato, ker bo lahko prehodno več oblačnosti, na Primorskem sicer kaže, da bo zapihala šibka burja, kar bo dodatno preprečevalo, da bi se ponoči ozračje ohladilo. Tako da bodo predvsem na Primorskem v noči na sredo oziroma v sredinem jutru zelo visoke temperature, in sicer okoli 25 stopinj Celzija.

»Posledično bo obremenitev za človeški organizem velika, priporoča se izogibanje naporom sredi dneva in popoldne, zadrževanje v senci, če smo na soncu, bodimo pokriti. Tudi UV-indeks, to je pokazatelj moči sonca oziroma škodljivosti, je zelo visok, med 9 in 10, v hribih celo 11. Tako da je tudi za hribe je priporočljivo, če se že odpravljamo, da to storimo zjutraj oziroma v dopoldanskem času, da smo sredi dneva oziroma popoldne že skriti pred soncem.«

FOTO: Blaž Samec/Delo

Podatek za temperaturne rekordne temperature v Sloveniji je okoli 37 stopinj, kar pomeni, da bi se lahko v tem tednu temperature dvignile nad tem rekordom ali ponekod presegle to temperaturo, morda na Primorskem oziroma na jugu države, je pojasnil dežurni prognostik na Arsu. 

Ta teden bo vroč, to je za organizem naporno, poudarja Luka Ravnik. Za zdaj kaže, da bo ta vročina bolj suha, da ne bo toliko vlage, pa vendar je bo nekaj lahko prišlo iznad Sredozemlja. Tudi morje ima temperaturo že okoli 26, 27 stopinj Celzija, kar pomeni, da se v njem težje ohladimo.

Kdo so najbolj ogrožene skupine prebivalstva?

NIJZ opozarja, da lahko vročina v okolju povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Med njimi so starejši in otroci, bolniki (in sicer bolj so ogroženi tisti z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja – to so bolniki s srčno-žilnimi obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic in z duševnimi motnjami, nepokretni, bolniki z drisko, bruhanjem, povišano telesno temperaturo; na uravnavanje toplote pa celo vpliva uživanje nekaterih zdravil.

FOTO: Leon Vidic/Delo

Naslednja ogrožena skupina so osebe z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezdomci, socialno izolirani in prebivalci, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov.

Prav tako vročina lahko bolj prizadene tiste, ki so dodatno izpostavljeni nekaterim dejavnikom iz okolja – tj. onesnaženemu zraku, imajo slabše bivalne pogoje: denimo živijo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih brez naprav za klimatizacijo, delavce, ki delajo na prostem, in pa prebivalci mest.

Daljše obdobje vročine, kot opozarja NIJZ, lahko povzroči različne težave in pregretje telesa; kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico ali celo vročinsko kap. Da preprečimo morebitne težave, ki lahko nastanejo zaradi vročine, zmanjšamo izpostavljenost vročini, torej kot že zapisano, se umaknemo v senco in hladnejše prostore. Zmanjšamo tudi nastajanje toplote, denimo tako, da omejimo fizično aktivnost. Uživamo lahko hrano v manjših obrokih. Odvajanje toplote telesu omogočimo s pravilno izbiro oblačil in zadostnim uživanjem tekočin.

Pozorni moramo biti na soljudi, predvsem tiste najbolj ogrožene. Strogo nikoli ne puščamo nikogar (ne najmlajših ne hišnih ljubljenčkov) v zaprtem, parkiranem avtomobilu. V primeru pregretja bolnika ga takoj umaknemo na hladno oziroma v hujših primerih pokličemo zdravniško pomoč.

FOTO: Voranc Vogel/Delo

Senca in ustrezne kreme za sončenje

Poleg vsega naštetega je pomembna tudi zaščita pred soncem; med 10. in 17. uro si poiščimo senco; zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom, primernimi oblačili in zaščitno kremo (z zaščito pred žarki UVA in UVB) z zaščitnim faktorjem (SZF, SPF) najmanj 30.

Z vsakim izpostavljanjem soncu se poveča tveganje za nastanek raka

Vroče poletje, možna suša in pomanjkanje vode

Kot je še dejal dežurni prognostik na Arsu, lahko to poletje pričakujemo visoke temperature, predvsem glede na klimatske dolgoročne napovedi in zaradi podnebnih sprememb. Tudi zato je večja možnost za močnejša neurja. Višje temperature posledično pomenijo več energije v zraku, ta pa se sprošča tudi prek nastanka neviht. Pojavila se bodo lahko sušna in vroča obdobja; letos je težava v tem, da tudi zimski čas ni dal zadovoljive snežne odeje, tako da se bomo lahko ukvarjali s sušo in težavami s pomanjkanjem vode, je dodal Ravnik.

Že v petek so na Arsu povedali, je poročala STA, da se je ob visokih temperaturah v zadnjih dneh po državi stanje vodne bilance površinskega sloja tal kot tudi hidrološke suše poslabšalo. V večjem delu zahodne, osrednje in jugozahodne Slovenije je tako že prisotna izrazita suša, ki lahko ob vročinskem valu preide tudi na mejo izjemne suše. Pozvali so k odgovornemu ravnanju s pitno vodo.