Mesec: Ljudje razumejo, kdo gradi in kdo ruši

Po skoraj 75 odstotkov preštetih glasov kaže, da je skoraj 62 odstotkov udeležencev glasovalo za uveljavitev novele zakona o dolgotrajni oskrbi, ki jo je pripravila aktualna vlada.

»Volivci so imeli na izbiro Slovenijo preteklosti, kakršno smo videli zadnji dve leti in Slovenijo prihodnosti, Slovenijo upanja, optimizma, gradnje,« je ob objavi prvih izidov komentiral minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec.

Bitka za depolitizacijo Kolodvorske se najverjetneje seli na ustavno sodišče

»Dobro bi bilo, če bi bila danes izglasovana novela zakona o dolgotrajni oskrbi, saj bodo domovi za starejše dobili dodatnih 30 milijonov evrov, da bodo lažje preživeli zimo. Dobro bi bilo, ker omogoča vsem oskrbovancem, da obdržijo raven pravic, ki jih uživajo, in dobro bi bilo, ker bi dalo vladi zeleno luč, da dolgotrajno oskrbo postavimo tako, kot si oskrbovanci in konec koncev vsi, ki jo bomo nekoč potrebovali, zaslužimo,« je dejal Mesec.

V predreferendumski kampanji je bilo po njegovem mnenju veliko zmede, ker je novela zakona tehnična in polna podrobnosti. »Mislim, da je bilo ljudem težko povedati, kaj točno se bo zgodilo, če bo sprejeta ena ali druga možnost. Ne glede na vse, kar je počela opozicija, kar so počeli predlagatelji referenduma, mislim, da bo rezultat pokazal, da ljudje razumejo, kdo ruši in kdo gradi,« ocenjuje koordinator Levice.

Kakšna bo skrb za starejše po 1. januarju

»Na teh referendumih ni zmagovalcev. Ljudje zaradi rezultatov niso nič pridobili, bodo pa številni zaradi slabih vladnih zakonov pridobljene pravice izgubili,« je po tem, ko je bilo jasno, kakšna je volja večine, komentiral Zvone Černač, poslanec SDS, predlagateljice referendumov. »Največ bodo izgubili najšibkejši, starejši, invalidi, tisti, ki potrebujejo pomoč drugih, ker se jim najmanj za leto dni zamikajo pravice iz zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet decembra 2021 v času prejšnje vlade,« je prepričan Černač, ki je predstavnike aktualne vlade obtožil, da je bilo pri tem referendumu največ laži in manipulacij. »Ljudi so strašili z izgubo obstoječih pravic, zato so nekateri verjetno glasovali celo v lastno škodo, številni pa so zaradi lažne propagande vladnih strank menili, da so z glasom za glasovali za ureditev področja, dejansko pa smo glasovali o slabem vladnem zakonu, ki te pravice blokira,« je dejal Černač.

Zamik na dveh področjih

»Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-A), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 21. julija 2022?« se je glasilo vprašanje na lističu enega od treh današnjih referendumov.

Pri SDS, kjer so dali pobudo za ljudsko odločanje, so prepričani, da je prvotni zakon, ki ga je decembra 2021 sprejela Janševa vlada, ustrezen, ker bo, po njihovem mnenju, celovito uredil področje dolgotrajne oskrbe in prinesel večji obseg pravic vsem, ki potrebujejo pomoč drugega zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, invalidnosti. Med drugim določa, da bi posamezniki, ki so nastanjeni v institucionalnem varstvu in oskrbovalci družinskega člana lahko pravice dolgotrajne oskrbe začeli uveljavljati 1. januarja 2023. In glede tega datuma se je prvenstveno odločalo pri današnjem glasovanju.

Najšibkejša podpora večjemu številu ministrstev

Na vse druge, ki potrebujejo pomoč oziroma storitve dolgotrajne oskrbe, referendumski izid ne vpliva, saj je bilo že prvotno predvideno, da bodo določila, ki urejajo pravice v domačem okolju in do denarnega prejemka, začela veljati šele leta 2024.

Pobudniki referenduma so napovedovali, da bodo od novega leta stanovalci domov - v institucionalni oskrbi je približno 4,5 odstotka prebivalcev starejših od 65 let - plačevali le še nastanitev in hrano, zato se bi jim položnice precej znižale. 

FOTO: Voranc Vogel

Druga stran, ki podpira rešitev aktualne vlade o zamiku začetka uporabe zakona in njegovi prevetritvi, med njimi so Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Srebrna nit - združenje za dostojnost starost, Zveza društev upokojencev Slovenije, Socialna zbornica Slovenije, pa je prepričana, da bodo glede na to, kako je zapisan prvotni zakon in pravilniki, ki ga udejanjajo, položnice kvečjemu še višje, in to za od 200 do 300 evrov.

Vsi, ki so volivce pozivali za, zagovarjajo stališče, da prvotni zakon o dolgotrajni oskrbi zaradi številnih nedodelanosti ni izvedljiv ter da bo radikalno posegel v obstoječi sistem v škodo ljudi. Snovalcem očitajo pravne praznine in med seboj nasprotujoča si določila. Med drugim opozarjajo, da januarja 2023 nihče ne bo imel dovolj zavarovalne dobe za uveljavitev pravic, ter da je vstopni prag za to, da bo posameznik upravičen do storitev po tem zakonu, tako visok, da ga od 30 do 40 odstotkov sedanjih stanovalcev domov za starejše in ljudi, ki jim je dodeljena pomoč na domu, ne bo doseglo.