Najšibkejša podpora večjemu številu ministrstev

Ne glede na najmanjšo podporo v anketah je tudi noveli zakona o vladi kazalo, da bo prestala referendumsko preverjanje. Šele prvi delni neuradni rezultati pa bodo čez dobro uro pokazali, ali so ankete pri napovedih zadele. V volilnem štabu koalicije se že zbirajo predstavniki koalicije. Med drugim sta že prišli ministrica za kulturo Asta Vrečko in za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ter poslanec Levice Miha Kordiš.

Bitka za depolitizacijo Kolodvorske se najverjetneje seli na ustavno sodišče

Če so volivke in volivci novelo podprli, bo vlada Roberta Goloba - namesto sedanjih sedemnajstih ministrov - imela tri več.

Spremembe zakona o vladi, ki jih je junija v parlamentu potrdila koalicija, torej uvajajo večje število ministrstev. Širitev vlade je preprečila SDS z referendumom. Vlada Roberta Goloba se je tako oblikovala in začela delati po doslej veljavnem zakonu.

»S takim zakonom o vladi, ki ga je predlagala vlada Roberta Goloba, bi bila Slovenija evropski rekorder. Imela bi 20 ministrstev, v Evropi jih imajo od 16 do 17. Že zdaj je bila Slovenija v vrhu, s tem pa bi bila absolutni rekorder. To je popoln absurd. Slovenija ima dva milijona prebivalcev, Švica, za primerjavo, ima osem ministrstev, Nemčija, na primer, 15. Gre za popolno in samo politično motivirano zapravljanje,« je v referenudmksi kampanju pojasnjeval Branko Grims, poslanec stranke SDS.

Pobudniki referenduma so menili, da se z zakonom o vladi nepremišljeno povečuje število ministrstev, kar prinaša višje stroške in breme za davkoplačevalce. Tako povečano število ministrstev in po njihovem mnenju umetno deljeni resorji ne bodo pripomogli k učinkovitemu, operativnemu in odgovornemu delu vlade.

Bitka za depolitizacijo Kolodvorske se najverjetneje seli na ustavno sodišče

Na drugi strani je bila koalicija prepričana, da gre za očitno nagajanje demokratično izvoljeni vladi, da bi lahko izvajala svoje načrte. Nobeni vladi v zgodovini Slovenije, niti kje drugje na svetu, namreč ni bilo treba na referendumu »polagati računov, kako se želi organizirati«, je poudarjal predsednik vlade Robert Golob.

Golob Janši: To je zastarel pogled na vodenje

Politična težkokategornika sta se tudi na to temo soočila pred dnevi na PopTV, kjer je Janez Janša ocenil, da »ni načrtov, ki jih sedanja vlada ne bi mogla uresničevati s 16 resorji. Nemčija je 40-krat večja od Slovenije in ima 16 resorjev. Ne gre za nobene načrte, gre za Alenko Bratušek, Marjana Šarca in Luko Mesca, ki so zahtevali ministrske stolčke, ko so se združevali, in zanje se delajo nova ministrstva. Res je, ta bodo najprej stala nekaj deset tisoč evrov, a pri naslednjem proračunu bo to nekaj deset milijonov, kasneje bo šlo na 100, 200 milijonov. To je zakon birokracije, ki je že tako ali tako problem v Sloveniji. Ljudem se neposredno jemlje denar iz žepa,« je ocenil prvak SDS ter še, da »gre za delanje megle, ki bo imela nove tajnice, šefe direktoratov, državne sekretarje, podsekretarje ... novih 10 milijonov stroškov za gospodarstvo in davkoplačevalce.«

Prvaka Gibanja Svoboda Robert Golob in SDS Janez Janša sta se ta teden soočila še na referendumskem trojčku. Rezultat, ne glede kakšen bo, ne bo odnesel nobenega od njiju.  FOTO: Leon Vidic

Premier Golob je naštel, da ima Italija 24 ministrstev, Švedska pa 23 in Slovenija torej ni nobena rekorderka v tem. Bolj pomembna je vsebina, je opozoril, saj gre za tri ministrstva za prihodnost. Vitka ministrstva, ki po njegovih besedah ne bodo prinesla novih zaposlovanj in stroškov, bodo po njegovih napovedih bolje odzivna. Janševo razmišljanje o tem, da je težje usklajevati več ministerstev, pa je označil za zastarelo razmišljanje o vodenju.

Če bo Janez Janša ob porazu na referendumu odstopil niti ni vprašanje, je ocenil Golob, ki tega ne pričakuje, vprašanje pa je, ali bo SDS še naprej vlagala zahteve za zakonodajne referendume. Janša mu je na to odgovoril, da se je pod referendumsko zahtevo podpisalo skoraj 160 tisoč volivk in volivcev. "Rezultat odločanja ljudi na referendumu pa pokaže odnos do določene vladne politike,« je poudaril.