Stota obletnica prvega prenosa električne energije

Predsednik vlade Robert Golob, minister Bojan Kumer, predstavniki slovenske energetike in številni drugi gostje so v Laškem danes proslavili stoto obletnico prvega prenosa električne energije na dolge razdalje pri nas. Kot je dejal direktor družbe Eles Aleksander Mervar, je bilo to tudi rojstvo Elesa. Ta bo imel v letih, ko bomo bolj odvisni od uvoza električne energije, glavno vlogo pri nemoteni oskrbi, je opozoril premier Golob.

Mervar je dejal, da v Elesu še vedno skrbijo za prenos električne energije, kot so to počeli predniki, ko so pred sto leti prvič spravili elektriko od hidroelektrarne Fala do razdelilne transformatorske postaje v Laškem. »Danes pri tem uporabljamo umetno inteligenco, obogateno resničnost in najsodobnejše digitalne platforme in rešitve.« Premier Golob je dejal, da se bo pomen Elesa še krepil. »Smo na prelomnici, ko se bomo morali odločiti, kako spremeniti proizvodni miks in kako začeti prenos od premoga do odločitve, kako naprej z jedrsko energijo. V desetletju, ko bomo bolj kot danes odvisni od uvoza, bo Eles imel glavno vlogo pri nemoteni oskrbi z električno energijo.« Spomnil je, da pripravljajo interventni zakon o nadaljnjem delovanju Teša in velenjskega premogovnika.

Načrtujejo največjo plavajočo sončno elektrarno v Evropi

Mervar je po slovesnosti za medije dejal, da moramo pri Tešu razmišljati o letnici 2033. »Po moji oceni se v Šaleški dolini, ki je odvisna od vročevodnega sistema, do leta 2031 ne more postaviti nobena nova tehnologija. To pomeni, da bosta morala, sicer ob zmanjšanem obsegu, delovati tako Teš kot premogovnik.« Opozorila o visokih cenah zaradi uvoza ga ne skrbijo. »Strašijo tisti, ki imajo kakšne druge interese.«

Mervar je dejal, da prenosno omrežje Eles uvršča med tri najnaprednejše sistemske operaterje v Evropski uniji, zato ga ne skrbi, da ne bi mogli odgovoriti na čedalje več energije iz obnovljivih virov v sistemu. »Z vsemi investicijami, ki smo jih izvedli in jih izvajamo, pa še kakšno bomo, prenosno omrežje ne bo problem za razpršene vire najmanj do leta 2035. Glavni izziv, ki ga ima Slovenija na prenosnem omrežju, je, kaj narediti z obstoječim 220-kilovoltnim omrežjem, ki je staro, ali ga dati na 400-voltno omrežje in kdaj. Niti Italija, niti Hrvaška, niti Avstrija, s katerimi smo povezani z 220-kilovoltnim omrežjem, namreč ne razmišljajo o rekonstrukciji. To je glavni izziv Elesa do leta 2040. Drugi izzivi so na distribucijskem omrežju, ki ga bo treba spraviti na višjo kapaciteto, da ne bo zamašitev, kot jih poznamo zdaj, ko vloge za sončne elektrarne ne gredo skozi.«

Položnice to zimo ne bodo občutno višje

Mervar je poudaril, da imajo prav v Elesu najboljši in najnatančnejši pregled nad pretokom električne energije v državi, zato znajo precej natančno predvideti in napovedati, kaj se bo dogajalo v prihodnosti. »Eles je družba, ki bo naši državi omogočila opevani zeleni prehod, o katerem vsi tako radi govorimo, čeprav nam vsem skupaj še ni povsem jasno, kako bomo to izvedli in kdaj.«