V nadaljevanju preberite: 

Čeprav se zasmehovanja, žaljenja in osamitve med vrstniki spominjamo iz preteklosti, pa je nasilje zaradi spleta in družbenih omrežij danes toliko bolj vidno, posnetki nasilja, žal, večkrat postanejo viralni. Obenem pa je medvrstniško nasilje, ki se ne dogaja le v fizičnem svetu, težje zaznati, sploh v začetnih fazah in preden eskalira v kaj hujšega, opozarja Mojca Mihelič, predsednica združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev.

Kako naj otrokom razložimo, da nasilje ni rešitev, če živimo v svetu vojn?

Prek omrežij je vsakdo bolj »pogumen«, precej »lažje« je nekaj slabega napisati, kot pa povedati v obraz. Problematično je tudi, kot dodaja psihologinja dr. Katja Košir z mariborske filozofske fakultete, »če tisti, ki zbada, v svoji vrstniški skupini dobi izkušnjo, da mu takšno vedenje viša 'rating' in omogoča vzpenjanje po vrstniški lestvici priljubljenosti. Skrb vzbujajoča je normalizacija nasilja, ki jo opažamo še zlasti pri spletnem nasilju, potem pa pronica tudi na področje odnosov v živo«.

Svetovalna delavka na Drugi OŠ Slovenj Gradec Nada Duler, specialna pedagoginja, je povedala, da največ medvrstniškega nasilja opažajo med 6. in 8. razredom. Pri dekletih gre za izločevanje iz skupin, osamitev, ignoriranje. »Ravno pred kratkim sem imela primer, ko sta k meni prišli dekleti, ki sta povedali, da je v stiski dekle, ki so ga sošolke osamile, pa sta se ji zdaj pridružili tudi oni in poiskali pomoč.« Katja Košir meni, da sicer nasilja večina ljudi, otrok in mladostnikov ne odobrava. »A ko smo dlje časa v situaciji, ko nasilje opazujemo, pa nič ne naredimo, začnemo nasilje opravičevati: 'saj ni nič takega, saj je ona tudi, tako pač je'. In tako pride do normalizacije nasilja. K temu prispeva tudi stalna izpostavljenost nasilnim vsebinam«.