V nadaljevanju preberite:

Ko je meni ljub otrok pred zadnjim šolskim dnevom prvega razreda jokal, da noče v šolo, ker so ga sošolke zbadale zaradi še neosvojenega »r«, sem bila žalostna in jezna, čutila sem njegovo stisko in nemoč. Tovrstno, morda na videz nedolžno zbadanje je le ena od oblik medvrstniškega nasilja, za katero pa, kot ugotavljajo pristojni, postajamo kot družba k sreči vse bolj senzibilni. Spodbuden podatek je, da nasilja ni več, ampak smo nanj bolj pozorni – toda kako naj odrasli otrokom razložimo, da nasilje ni rešitev, če živimo v svetu vojn, kjer umirajo tudi otroci?