Starši zahtevajo odpravo nošenja mask v razredih

»Želimo, da ustavno sodišče presodi, ali je smiselno dolgotrajno nošenje mask. Otroci jih nosijo po več ur skupaj. Naj torej ustavno sodišče ustavi ta odlok in še enkrat odloči. Dokazi namreč jasno kažejo, da je dolgotrajno nošenje mask škodljivo,« je za Delo dejala Mateja Kržin, mama enega od mladoletnih pobudnikov za presojo ustavnosti odloka vlade. Ta začasno določa obvezno uporabo zaščitne maske tudi v razredu med poukom.


 
Mnogi se o tem ukrepu sprašujejo, sploh zato, ker so otroci, ko stopijo iz šole in snamejo masko, skupaj. Po novem učencem tudi ni treba več nositi mask pri uri športa, medtem ko v razredu maske ostajajo. Pobudniki tako ugotavljajo: »Zapoved nošenja mask je arbitraren ukrep, ki ne temelji na kakršnih koli strokovnih podlagah, zato ni mogoče preveriti ne potrebnosti oziroma nujnosti ukrepa ne njegove primernosti in učinkovitosti za doseganje zasledovanih ciljev.«
 

Skrb za zdravje

 
Dodatna težava je pravilna uporaba mask. NIJZ priporoča, da masko za enkratno uporabo zavržemo po dveh urah uporabe ali še prej, če je vlažna. Ko jo odstranimo z obraza, jo je treba dati v plastično vrečko, vrečko zavezati in hraniti na varnem 72 ur, potem pa zavreči. Tudi pralne maske je treba redno menjavati, se ne dotikati obraza, ko je na njem maska, si umiti roke, preden si jo nadenemo … Starši opozarjajo, da še odrasli tega ne počno, kaj šele otroci. Opozorili so tudi na visok strošek za maske, če bi se držali vseh priporočil NIJZ glede pogostega menjavanja mask.


 
Starši so zapisali, da ima »dolgotrajno vsakodnevno nošenje maske številne negativne posledice, ki se odražajo na telesnem in duševnem zdravju, pomenijo pa tudi resno oviro pri socialnih stikih. Posledice so in bodo še posebej izrazite pri otrocih, saj gre za osebe, ki se šele razvijajo.« Kot je dejala Kržinova, posledice starši opažajo že doma. Pripravili so namreč tudi anketo, izpolnilo jo je več kot 400 staršev, ki so pri svojih otrocih po enem tednu stalnega nošenja mask v razredih opazili več glavobolov, razdražljivost, nemir, pa tudi utrujenost, manjši interes za šolske dejavnosti in slabše pomnjenje.
 
Starši v dopisu navajajo, da tudi iz dokumentov Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Svetovne zdravstvene organizacije »ne izhaja utemeljenost tega ukrepa«.
 

Mateja Logar: Maske pomagajo

 
Maske so tudi v razredih za otroke od 6. razreda naprej obvezne od 8. marca. Kot je takrat povedala vodja svetovalne skupine Mateja Logar, so se za ta ukrep odločili, ker je učinkovit: »V vseh teh mesecih smo se naučili, ugotovili, prebrali, da so maske tisto, kar nam pomaga pri tem, da omejimo širjenje okužbe. Vemo, da če sta v prostoru dve osebi in nobena ne nosi maske, je kar 70-odstotna verjetnost, da bo nekdo zbolel, če je ena oseba okužena. Če tisti, ki je okužen, nosi masko, drugi pa ne, se verjetnost že bistveno zmanjša. Manjši je učinek, kadar ima masko le tisti, ki ni okužen. Najbolj učinkovit je ukrep, da se ne družimo, da nosimo maske, ker se tveganje za okužbo skorajda izniči.«


 
Dodala je, da je poleg mask nujno tudi zračenje prostora, ker se s tem koncentracija virusa še dodatno zmanjša. Glede škodljivosti mask za otrok, pa je Logarjeva poudarila: »Če nosimo masko, ne bo naša kri nič manj oksigenirana in naši možgani ne bodo prav nič slabše delovali. Mnenje, da bi imeli zaradi mask otroci pomanjkanje kisika, je skrb, ki ni upravičena, in lahko rečemo, da tudi otroci, ki imajo težave s srcem, ki imajo kronične pljučne bolezni, z nošnjo kirurške maske ali maske iz blaga ne bodo ogroženi, tudi če bodo imeli masko nameščeno dalj časa.«