Kaj znanost ve o aerosolih – in moramo vedeti tudi mi

Ko govorimo o virusu sars-cov-2 in prenosu okužbe, ne gre brez omembe aerosolov. To so drobne kapljice, ki nastanejo pri dihanju, kašljanju, govorjenju (kaj šele kričanju) in se lahko, zlasti v majhnih in neprezračenih prostorih, v zraku zadržijo več ur. Ana Kroflič s Kemijskega inštituta je kot članica mednarodnega združenja za raziskave aerosolov pred kratkim sodelovala pri pripravi članka, ki ga je združenje izdalo kot strokovni prispevek k ­reševanju zdravstvene krize.



Sodelovalo je več kot 185 znanstvenikov, predvsem iz Evrope pa tudi iz ZDA. Gre za pregled znanih dejstev o aerosolih, ki so bistvena za razumevanje tako prenosa okužbe kot učinkovitosti posameznih ukrepov proti širjenju bolezni. V raziskavi se med drugim znanstveniki osredotočajo na čas zadrževanja aerosola v zraku, filtracijske sposobnosti zaščitnih mask, govorijo o pomenu prezračevanja in primernosti uporabe ventilacijskih sistemov, kot kolektiv se tudi opredelijo do posameznih ukrepov.

Spomladi ste v pogovoru rekli, da znanost o novem virusu ve samo to, da naj bi v zraku preživel do tri ure, ni pa jasno, ali po treh urah še povzroči okužbo pri človeku z normalno delujočim imunskim sistemom. Kaj veste znanstveniki danes?

Žal je poznavanje virusa in prenosa okužbe s tem virusom še vedno pomanjkljivo, bistvenih premikov v tej smeri od pomladi nismo naredili. Vedno bolj se sicer sprejema dejstvo, da je za širjenje koronavirusne bolezni pomemben tudi aerosolni prenos okužbe, koliko in pod kakšnimi pogoji, pa še vedno ne vemo natančno. Jasno je, da se virus giblje med virusoma gripe in ošpic, ki se prenašata prvi kapljično, drugi pa tudi z aerosolnim prenosom. A hitrost širjenja bolezni vseeno uči, da je aerosolni prenos v primeru sars-cov-2 bolj omejen kot pri virusu, ki povzroča ošpice. Morda se je ravno to bistveno spremenilo pri novoodkritem sevu v Združenem kraljestvu.
Poleg temperature naj bi bil eden izmed pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na prenos okužbe z novim koronavirusom, zračna vlaga, ki virusu omogoči bolj vodno okolje, to pa je očitno bistveno za njegovo preživetje. Izdihane kužne kapljice se namreč na zraku hitro posušijo, koliko se skrčijo, pa je odvisno od relativne vlage v zraku. Manjša ko je, manj vode je na voljo virusu, in v takšnem okolju ima očitno težave s preživetjem.

Ali lahko rečemo, da je aerosolni prenos okužbe glavna pot širjenja virusa?

Danes je splošno sprejeto, da je aerosolni prenos okužbe s sars-cov-2 mogoč in pod določenimi pogoji predstavlja tudi glavno pot širjenja koronavirusne bolezni. Tu mislim predvsem na razmere, ko se držimo vseh predpisanih varnostnih ukrepov (higiena kašlja in umivanja rok, pravilna uporaba zaščitne maske in ohranjanje varne razdalje), ki so izjemno učinkoviti proti kapljičnemu prenosu okužbe. Predvsem v zaprtih prostorih s slabim prezračevanjem nas namreč navadne maske (kirurške in še manj tiste domače izdelave) ne ščitijo dovolj proti aerosolnemu prenosu okužbe in zato so po mnenju mnogih zaprti prostori glavni vir okužb z novim koronavirusom.

Kaj je pokazala mednarodna raziskava in na kaj zdaj apelirate znanstveniki?

Bolj specifično se zavzemamo za kolektivno upoštevanje več varnostnih ukrepov hkrati, kar ocenjujemo kot najučinkovitejše ravnanje proti širjenju koronavirusne bolezni. Na prvem mestu sta še vedno pravilno nošenje mask (te naj pokrivajo tako usta kot nos in se čim bolj tesno prilegajo obrazu) in ohranjanje varne razdalje, pri čemer odsvetujemo uporabo vizirjev razen v kombinaciji z maskami. Kot najpomembnejši ukrep na tem mestu izpostavljamo prezračevanje, ki je lahko periodično, a mora biti izvedeno tako, da se cel volumen zraka v prostoru zamenja s svežim zrakom. Če zračenje izvajamo v prostorih, v katerih se sicer zadržuje več ljudi, se medtem priporoča izpraznjenje prostora, saj lahko sicer ravno zaradi spodbujenega kroženja zraka pride do rizičnega stika z okuženimi aerosoli, ki bo povzročil bolezen.

Kaj pa prezračevalni sistemi? So vsi dovolj dobri?

Pri uporabi ventilacijskih sistemov in čistilcev zraka je bistveno, da prvi delujejo izključno z zajemanjem zraka od zunaj, pri čistilcih zraka pa je pretok zraka skozi napravo celo pomembnejši od filtracijske sposobnosti njenega filtra. Bolj pomembno je, da naprava celoten volumen zraka v prostoru prefiltrira v sorazmerno kratkem času (na primer eni uri), kot da je filtracijska sposobnost filtra za najmanjše delce nekaj odstotnih točk boljša. Tako bo namreč zrak v sobi bistveno čistejši od zraka v sobi z napravo, ki sicer vsebuje najboljše filtre, a zaradi porabe električne energije in hrupa, ki ga proizvaja, v eni uri ne bo prefiltrirala več kot na primer 20 odstotkov zraka.

Kaj vaši izsledki pomenijo za rahljanje ukrepov oziroma način našega življenja v prihodnosti?

Naj najprej poudarim, da ukrepe ocenjujem predvsem skozi oči znanstvenika, ki se ukvarja z aerosoli, bistveno manj sem poučena o lastnostih in obnašanju tega virusa. Vsekakor lahko rečem, da sta na prostem, kjer gibanje zraka ni oteženo, higiena kašlja in ohranjanje varne razdalje zadostna ukrepa in je nevarnost za prenos okužbe zanemarljiva. Po drugi strani ocenjujem, da higiena rok in kašlja, zaščitne maske ter ohranjanje varne razdalje v zaprtih prostorih niso dovolj. Nujno je vsaj še ustrezno prezračevanje prostorov, sama pa bi priporočila, da se v notranjih prostorih (razen doma v svojem mehurčku) na splošno zadržujemo čim manj časa. Tako damo telesu možnost, da se obvaruje pred morebitnim stikom z manjšo količino virusa; ob daljši izpostavljenosti se količina vdihanega virusa tako poveča, da je bolezen neizogibna.

Ali to potrjuje dosedanje ukrepe ali smo s čim pretiravali, šli v napačno smer?

Raziskava ukrepe, ki so se obdržali od začetka epidemije spomladi, v celoti podpira. Drugače je na primer z vizirji, ki tudi sicer danes niso več priporočljivi. Prav tako opozarjamo na morda lažno zaščitno držo ob nošenju respiratorskih mask s filtri, ki omogočajo lažje dihanje, saj te maske v nasprotju s prepričanji mnogih varujejo zgolj tistega, ki jih nosi, niso pa primerne za okužene osebe, saj virusni delci prek filtra tako rekoč nemoteno prehajajo v okolico. V smislu kolektivne zavesti tako te maske med epidemijo odsvetujemo.

Kaj bi moral vedeti vsak od nas?

Moje osebno mnenje je, da se premalo poudarja, da je za prenos okužbe bistven tudi čas izpostav­ljenosti okuženim delcem. S tem v mislih bi ljudem priporočila, da v trgovinah, pri frizerju itd. opravijo zgolj najnujnejše in s tem skrajšajo čas zadrževanja v zaprtih prostorih, ki so sicer v souporabi z drugimi ljudmi. Sama se bom v tem času zagotovo izognila nakupom v nakupovalnih središčih, pri ­frizerju je prav tako smiselno samo striženje, če le imamo možnost, da nas nekdo pobarva doma.