Starostnike s covidom-19 takoj premestiti iz domov za starejše

Ljubljana – Neuradno je tri četrtine od dosedanjih dobrih šestdeset umrlih za covidom-19 pri nas oskrbovancev domov za starejše. Domovi nimajo vseh pogojev za učinkovito osamitev in oskrbo bolnih, nimajo ustrezno usposobljenega kadra niti opreme, pa vendar postajajo »zasilne ustanove za oskrbo bolnikov s covidom-19«. Skupnost socialnih zavodov Slovenije proti temu ostro protestira in zahteva takojšnjo premestitev starostnikov s covidom-19 iz domov za starejše.

Skupnost pristojne, ki želijo v domovih za starejše vzpostaviti bolnišnično okolje za oskrbo bolnikov s covidom-19, poziva, naj v domovih izvedejo za to predpisane tehnične preglede in izdajo uradna dovoljenja za opravljanje bolnišnične dejavnosti ter prevzamejo odgovornost za strokovnost oskrbe bolnikov.

Nasprotujejo tudi poskusom nekaterih bolnišnic, da obolele starostnike še pred zaključkom zdravljenja vrnejo v domove za starejše – med njimi tudi tiste, kjer za zdaj ni drugih potrjenih primerov okužb. Takih domov je sicer večina: kar 90 od 102; velika večina okuženih starostnikov prihaja iz petih domov: Šmarje pri Jelšah, Ljutomer, Metlika, Horjul in Bokalce. S takšno obravnavo starostnikov, opozarja Skupnost, bolnišnice ogrožajo zdrave oskrbovance in povečujejo možnosti za pojav novih žarišč okužb s koronavirusom.

Tovrstne premestitve so po njihovem še zlasti nerazumljive ob zagotovilih, da bolnišnične zmogljivosti za oskrbo bolnikov s covidom-19 niso preobremenjene. Sklicujejo se na dosedanje domače in tuje izkušnje. Na Hrvaškem, denimo, obolele dosledno nameščajo v posebej za to določene bolnišnice, saj naj bi bilo širjenje virusa sars-cov-2 mogoče učinkovito zajeziti le z dosledno osamitvijo bolnih zunaj domov za starejše.

Kršitev za kršitvijo

Tudi slovenska zakonodaja določa, da se bolnika z nalezljivimi boleznimi zaradi preprečevanja nadaljnjega širjenja bolezni osami. Kadar osamitev ni mogoča na njegovem domu, se ga osami v zdravstvenem zavodu, določenem za zdravljenje bolezni, ki lahko zagotovi visoko stopnjo varnosti pri preprečevanju širjenja bolezni. Po prepričanju Skupnosti v Sloveniji pri stanovalcih domov za starejše nenehno kršimo prav ta določila.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije prav tako zavrača poskuse pristojnih, da odgovornost za pojav in širjenje koronavirusa prevalijo na vodstva in zaposlene v domovih za starejše. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da »vnosa virusa v domove, ki v povprečju zaposlujejo okrog sto delavcev, kljub vsem izvedenim ukrepom, trudu zaposlenih in razumevanju stanovalcev žal ni mogoče vedno preprečiti«.