Sprememba načina imenovanja sodnikov prestala prvo glasovanje

Z enajstimi glasovi poslancev Gibanja Svobode, SD, Levice in NSi za in petimi glasovi SDS proti se začenja ustavni revizijski postopek glede sprememb načina imenovanja sodnikov. Po predlogu, ki so ga vložile koalicijske stranke in ni prvi takšen doslej, bi sodnike tako kot v preostalih državah Evropske unije na predlog sodnega sveta imenoval predsednik republike, in ne več državni zbor. Ta bi to dolžnost lahko odklonil le v res izjemnih primerih – tako kot pri razglasitvi zakonov. Glavno vlogo v kandidacijskem postopku pa bi tako kot doslej imel sodni svet.

Zdaj sledi priprava osnutka ustavnega zakona, ki ga bo predvidoma do konca aprila pripravila strokovna komisija – za zdaj jo sestavljajo Aleš Zalar, Dino Bauk, Janez Pogorelec in Ciril Ribičič –, ki je soglasno podprla predlagano spremembo. Z dodatnim predlogom glede predlagane triletne poskusne dobe za sodnike – da naj se ta raje uvede za kandidate za sodnike v času njihovega specializiranega usposabljanja, ne pa za že imenovane sodnike. »Namen tega je, da se opravi selekcija, še preden se jim mandat podeli, in ne šele nato, ko se jim ga podeli,« je pojasnil Zalar, poročevalec strokovne komisije.

Treba je izkoristiti trenutek in močno koalicijo

Sodeč po napovedi SDS na seji ustavne komisije bodo zdaj, ko se začenja ustavnorevizijski postopek, v strokovno komisijo svojega člana predlagali tudi sami. Kdo bo to, še ni znano. A na podlagi izjav njihovih poslancev je povsem jasno, da predlogu, ki bi omejil politizacijo v postopku imenovanja sodnikov, ostro nasprotujejo. »Očitno gre le za utrjevanje obstoječega stanja v pravosodju,« je navedel Branko Grims in dodal, da gre pravzaprav za stopnjevanje politizacije, pri čemer pa se en del politike izključi in s tem tudi del nadzora, ki ga lahko prinese postopek v parlamentu. Zvone Černač pa je navedel, da doslej le štirikrat ali petkrat doslej sodnik ni bil imenovan, sicer pa so sledili predlogom sodnega sveta.

Njihov poslanec Žan Mahnič sicer nasprotuje vsem predlogom: »Dokler imamo v Sloveniji največ sodnikov na prebivalca in dokler smo v samem vrhu po kršitvah človekovih pravic s strani sodišč, ne morem podpreti novih sodnikov, ki bodo to statistiko samo še slabšali.«

Zalar pa je opomnil poslance, da že zdaj obstaja mehanizem ocenjevanja sodniške službe, a da ta postopek ne gre čez državni zbor, saj gre za to strokovno vprašanje, in zato je sodni svet sestavljen izključno iz pravnikov, ki jim deloma volijo v državnem zboru in deloma sodniki med seboj.

V NSi, ki je sicer ključna za dokončno sprejetje tega predloga, se bodo po napovedi njihovega vodje poslancev Janeza Ciglerja Kralja zato še naprej zavzemali za spremembo sodnega sveta, tako da bi ga z enajstih članov razširili na petnajst članov, pri čemer pa bi bila člana tudi minister za pravosodje ter predsednik vrhovnega sodišča.

Namesto predlagane triletne poskusne dobe predlagajo petletno, kar pa napoveduje, da bi lahko bil ustavnorevizijski postopek še dolg in nepredvidljiv.