Državni zbor sprejel več novel zakonov, tudi novelo zakona o vodah

Državni zbor (DZ) je danes s 44 glasovi za in 38 proti potrdil novelo zakona o vodah. Medtem ko so v vseh poslanskih skupinah pozdravljali krepitev sredstev za redno vzdrževanje in upravljanje vodotokov, pa so bili v opoziciji kritični do sprememb, povezanih s posegi na vodna in priobalna zemljišča.

Poslanci so danes soglasno pozdravljali rešitev, ki omogoča, da se poleg integralnih sredstev državnega proračuna za vzdrževanje in sanacijo vodotokov koristijo tudi namenska sredstva sklada za vode.

»V Sloveniji so bile škode zaradi poplav v zadnjih 20 letih izredno visoke. Po ocenah stroke škoda zaradi poplav dosega milijardo in pol evrov, te škode pa bi se vsekakor dalo z ustreznim urejanjem strug vodotokov z znatno nižjimi sredstvi močno omiliti ali celo preprečiti,« je poudaril Mihael Prevc iz NSi. »Zaradi mnogo premalo posvečanja preventivnim ukrepom pri vzdrževanju in sanacijah vodotokov so pogosto žrtve divjanja voda prav ljudje in njihovo premoženje,« se je strinjal Boris Doblekar (SDS).



Poslanci pa se niso zedinili glede vprašanja, ali sprememba 37. člena zakona o vodah oži ali širi možne posege na priobalnih in vodnih zemljiščih. Po sedaj veljavni zakonodaji je namreč z oženjem priobalnega pasu možno na obalah in bregovih graditi tako objekte javne kot zasebne rabe. Objekti v javni rabi so denimo gostinske stavbe, poslovne in upravne stavbe, trgovske stavbe, stavba za promet in stavba za izvajanje komunikacij, pa tudi javne površine, kot so cesta, ulica, tržnica, igrišče, parkirišče, garažne hiše in tako naprej, je naštela.

Prav tako je opozicija vladi očitala odsotnost ustrezne javne razprave o noveli, kritični so bili tudi do odnosa ministra Vizjaka do dela stroke, ki je izrazil nasprotovanje spremembam. Boštjan Koražija (Levica) se je nenazadnje vprašal, zakaj imajo določeni poslanci »toliko proti nevladnim organizacijam«. »V takšnem primeru, ko govorite o nevladnih organizacijah, bi jih morali prve poklicati k sebi in jih vprašati za mnenje, ker je ogromno ljudi, ki dela v teh nevladnih organizacijah, priznanih strokovnjakov na določenih področjih,« je podčrtal.

Vlada se je v sodelovanju s koalicijskimi poslanci po uporu dela stroke in nevladnih organizacij sicer odločila iz novele umakniti določilo, ki bi razširilo možnost posegov v prostor tudi na vodovarstvenem območju. So pa koalicijske stranke dodale dopolnilo, v skladu s katerim je mogoče na vodnih in priobalnih zemljiščih graditi enostavne objekte tudi v zasebni rabi.

Potrjena novela zakona o urejanju trga dela

Državni zbor (DZ) je danes potrdil novelo zakona o urejanju trga dela, po kateri bodo čezmejni delavci v primeru brezposelnosti začasno upravičeni do višjega nadomestila kot delavci, zaposleni v Sloveniji. Za je glasovalo 54 poslancev, dva sta bila proti.

Predlog sprememb zakona o urejanju trga dela so pripravili v Sindikatu delavcev migrantov Slovenije. Njegov predsednik Mario Fekonja je med obravnavo poudarjal, da čezmejni delavci v tujini od svojega dohodka za zavarovanje za primer brezposelnosti ob enaki bruto plači plačujejo tudi do 20-krat več kot delavci, zaposleni v Sloveniji.

Zdaj zakon kot najvišji možni znesek nadomestila za brezposelnost pri nas določa 892,50 evra. Po predlagani noveli zakona pa se bo brezposelnemu s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki se je drugo državo članico EU, evropskega gospodarskega prostora ali Švico najmanj enkrat tedensko vozil na delo, priznalo denarno nadomestilo v višini največ 1785 evrov.



V Levici so predlagali dopolnilo, po katerem bi se nadomestilo za primer brezposelnosti zvišalo za vse, ki bi izgubili službo, a ga DZ ni sprejel.
 

Potrjena novela zakona o varnosti v železniškem prometu

DZ je danes potrdil tudi novelo zakona o varnosti v železniškem prometu, ki bo med drugim omogočila uskladitev z evropsko zakonodajo. Prinaša tudi možnost umestitve neželezniških infrastrukturnih objektov, kot so kolesarske steze, servisne ceste in dostopne poti, v progovni pas. Za je glasovalo 78 poslancev, eden je bil proti.

Novela po pojasnilih vlade vsebuje manj zahtevne spremembe in dopolnitve, ki so med drugim potrebne za uskladitev z izvedbeno uredbo Evropske komisije iz maja 2019 o določitvi podrobnih določb o sistemu izdajanja spričeval subjektom, zadolženim za vzdrževanje vozil.

Natančneje opredeljuje tudi naloge nadzora nad izpolnjevanjem pogojev za te subjekte, ki jih mora izvajati organ, ki je za subjekte vodil postopek certificiranja. Predlagana sprememba v zvezi s postopkom poskusnega obratovanja tirnih vozil natančneje opredeljuje postopek, ki ga vodi Javna agencija za železniški promet RS.
 

Predlog novele zakona o vrtcih zavrnjen

DZ je s 40 glasovi za in 45 proti zavrnil predlog novele zakona o vrtcih, s katero bi financiranje zasebnih vrtcev brez koncesije prepustili samostojnemu odločanju občin, če so v občini prosta mesta v javnih vrtcih. Večina poslancev je ocenila, da bi slednje osiromašilo ponudbo na področju vrtcev.



Po trenutnem zakonu morajo občine zasebne vrtce brez koncesije financirati v višini 85 odstotkov, po predlogu novele pa bi lahko financiranje zavrnile, če je v javnih vrtcih na njihovem območju dovolj mest za otroke, ki so sicer vključeni v zasebni vrtec.
Marko Koprivc (SD) je v predstavitvi predloga izpostavil, da je glede na to, da imamo dobro mrežo javnih vrtcev, ki so med najboljšimi na svetu, nepravično do občin, da morajo ne glede na to, da so lahko v javnih vrtcih tudi prosta mesta, sofinancirati zasebne vrtce. Če je bilo še pred leti morda nekoliko premalo mest v javnih vrtcih in so zasebni dopolnjevali mrežo, danes te potrebe ni več, je dejal.

Po besedah Ive Dimic (NSi) mora biti po zakonu predšolska vzgoja kakovostna in pluralna, takšna pa je lahko le ob sočasnem sobivanju tako zasebnih kot javnih vrtcev, je dejala. Tudi Dušan Šiško (SNS) je prepričan, da imajo starši pravico, da v skladu s svojim prepričanjem izberejo program, v katerega želijo vpisati otroka. 

»Možnost izbire ni tista, ki omogoča obvezno plačilo s strani občine,« je opozoril Jani Möderndofer (LMŠ). Ivanu Hršaku (DeSUS) in Andreju Rajhu (SAB) se zdi nesmiselno, da mora občina sofinancirati zasebne vrtce brez koncesije, četudi so prazna mesta v javnih vrtcih. »Trenutna ureditev izčrpava občinske proračune in vodi v privatizacijo predšolske vzgoje,« pa je dodal Željko Cigler (Levica).