Adijo, čista voda, če bomo gradili tudi na vodovarstvenih območjih

Odločitev o tem, kakšno vodo bomo Slovenci v prihodnje pili, je šla skozi prvo sito. Odbor državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor je odločil, da bomo lahko poslej pod določenimi pogoji gradili tudi na vodovarstvenih območjih. S spremembami zakona o vodah (ZOV), kot jih predlaga vlada, bo preskrba s pitno vodo trajno ogrožena, so prepričani slovenski okoljevarstveniki in opozicija. Zaradi nameravanih sprememb so na nogah tudi komunalna podjetja.

Zasavski in anhovski okoljski aktivisti so pozvali ne le člane odbora, temveč vse poslance, naj zavrnejo predlagani zakon in naj v bodoče, če ga bodo spreminjali, to počno v skladu z aarhuško konvencijo, z našo ustavo, z evropsko direktivo, s sodno prakso sodišča EU, z zakonom o varstvu okolja in tudi s poslovnikom državnega zbora.
 
Obenem so nasprotovali temu, da je vlada že po javni razpravi »ustvarila nove amandmaje« k ZOV, s čimer da je spremenila vsebino predloga, opozorili pa so tudi na skrajšani postopek sprejemanja zakona. Ker ne gre za manj pomembne spremembe predpisov, temveč za zadevo, ki potrebuje »tehten, strokoven in natančen razmislek«, so zahtevali reden zakonodajni postopek- a brez uspeha.

Koalicija tako ...

 
Ne glede na vse je koalicija – SDS, SMC in NSi – predlagala spremembo 37. člena ZOV, ki se nanaša na posege na vodna in priobalna zemljišča. Dodajajo novo točko, ki prinaša še eno izjemo, to je gradnjo objektov v javni rabi po gradbenem zakonu. Gre za nestanovanjske objekte, kot so gostinske, poslovne, upravne, trgovske, obredne … stavbe in za javne površine, kot so ceste, trgi, tržnice, igrišča, parki, parkirišča, rekreacijske površine …


 
Okoljevarstveniki iz zasavskega Eko kroga in anhovskega Eko Anhovo in dolina Soče ter civilne iniciative Danes so ogorčeni, ker da se prav z »gradnjo objektov v javni rabi po gradbenem zakonu« dodatno širi nabor možnih gradenj na vodnih in priobalnih zemljiščih, ki lahko negativno vplivajo na stanje voda.
 
Okoljevarstvenik Gorazd Marinček je za Delo že včeraj »razgalil«, kaj bi omogočil spremenjeni ZOV, kot ga predlaga vlada. Dejal je: »Na vodovarstveno območje bi se rada širila Magna, za štirikrat želijo povečati območje mariborskega letališča, nekdanji Pinus, sedaj Albaugh, želi šestkrat povečati manipulacije z glifosatom, poleg tega so na vodovarstvenih območjih stalne težave z odlagališči odpadkov in še kaj bi se našlo.«
 

... opozicija drugače

 
Levica je hotela črtati sporno dikcijo 69. člena, po kateri bi bila gradnja objektov in naprav, namenjenih proizvodnji, v katero so vključene tudi nevarne snovi, na vodovarstvenih območjih dovoljena na podlagi akta iz 74. člena zakona, ki ga predpiše vsakokratni minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za zdravje. Gre za določbo, ki ni bila predmet javne obravnave in se je v zakonu znašla naknadno. Ni ji uspelo.

Prav ta določba bi tudi po mnenju zakonodajno-pravne službe državnega zbora »bistveno zrahljala« obstoječo prepoved gradnje objektov in naprav, kjer se uporabljajo nevarne snovi na vodovarstvenih območjih. Minister bo z aktom lahko določil izjemo od zakonske prepovedi gradnje proizvodnih naprav in postavljanja odlagališč odpadkov na vodovarstvenih območjih. Po mnenju Levice je takšna ureditev nesprejemljiva, saj bi bistveno poslabšala varovanje voda v državi, zlasti voda, ki so namenjene preskrbi s pitno vodo, v primeru nesreče v obratu, v katerem se uporabljajo nevarne snovi ali na odlagališčih smeti nad vodovarstvenimi območji.
 

Komunalce skrbijo vodni viri

 

Sebastijan Zupanc, direktor zbornice komunalnega gospodarstva, je pozval k zavrnitvi amandmaja k 4. členu predlaganega zakona, ker se ne strinja, da bi lahko vlada, če bi bila zanje sporna dikcija sprejeta, posege na vodovarstvena območja dovolila, če to ne bi imelo bistvenega vpliva na zdravstveno ustreznost vode. Treba je ohraniti absolutno prepoved, zapisano v 69. členu zdaj veljavnega ZOV, pravi Zupanc v imenu zbornice, v katero se poleg večine slovenskih komunalnih podjetij združuje tudi velika večina izvajalcev preskrbe s pitno vodo, ki odgovarjajo za njeno zdravstveno ustreznost. Predlagana sprememba po njihovem predstavlja »preveliko tveganje za ogrožanje vodnih virov s pitno vodo in posledično tudi njeno zdravstveno ustreznost«.

Vizjak: Rog, Litostroj, Lek ... so na vodovarstvenih območjih

Odbora se je udležil tudi okoljski minister Andrej Vizjak, ki je pozval k sprejemu koalicijskih amandmajev novele enega najkompleksnejših zakonov, kot je imenoval ZOV.
 
Novelo je pripravil Mop, prinaša pa dve bistveni spremembi: možnost, posegati v prostor tudi na priobalnem in vodnem zemljišču, če gre za objekte v javni rabi po gradbenem zakonu. »Večkrat se je pobuda iz lokalnega okolja pojavila, da bi ob reki, denimo, gradili čolnarno,« je dejal minister, » a glede na obstoječi ZOV je bilo to praktično nemogoče. Ko smo v državi temu želeli ugoditi, smo zoževali  priobalni pas. Z novelo pa omogočamo poseg v prostor v priobalnem in vodnem zemljišču – seveda pod določenimi pogoji.«
 
Na VVO so bili zgrajeni Rog, Litostroj, Lek … in vsi so uporabljali nevarne snovi, je še dejal minister Vizjak in kot neutemeljene označil očitke, da z ZOV vlada posega v neoporečnost vode. Sicer pa je o spornem členu, ki ni bil v javni obravnavi, dejal, da je razlog v tem, »ker ga je v medresorski obravnavi predlagalo gospodarsko ministrstvo«.

Sicer pa je Vizjak vztrajal, da novela ZOV izpolnjuje vse procesne pogoje za obravnavo po skrajšanem postopku. Na očitke, da ZOV omogoča vladi, da povozi določbe zakona, je odgovoril z vprašanji: »Vlada pa nikakor ne more povoziti OVD, ker se odločitev o tem sprejema v upravnem postopku. Zakaj ne oporekate storitvenim dejavnostim, ki uporabljajo nevarne snovi? Zakaj oporekate le proizvodnim dejavnostim?«

Slovenija kot porcelan

Miha Stegel iz CI Danes je ponovil očitek pripravljalcem ZOV, češ da dopušča gradnjo proizvodnih obratov z dejavnostjo nevarnih snovi. »Slovenija je dragocen porcelan, z njim ne gremo zabijat žebljev,« je dejal v prispodobi in pozval k ohranjanju neoporečne pitne vode – ne glede na težnje gospodarstva ali kapitala. Nujno mora za »rdečo črto« poskrbeti država in državni zbor, je dejal, zato naj poslanci zavrnejo spremembe 69. in 37. člena predloga ZOV.  Izjeme bi po Stegelu pomenile veliko spremembo: »Zato smo proti temu, da jih vnesemo v zakon, saj je treba pitne vire zavarovati. Možnosti nesreč z nevarnimi snovmi ni mogoče preprečiti.«

Bianco pooblastilo vladi?

Edvard Paulič iz LMŠ je posvaril, da bo lahko vlada, če bo ZOV sprejela v predlagani dikciji, po svoji arbitrarni oceni presojala, za katera območja ne bodo veljale omejitve: »S tem bo dobila novo bianco pooblastilo, ki ga bo lahko uporabljala samovoljno. Ko gre za pitno vodo, ne smemo dopustiti nobenih lukenj v zakonodaji in izjem. Če bo vlada z uredbami lahko posegla v zakon, bo kršeno eno temeljnih načel pravne države – načelo zakonitosti pravnih aktov.«
 
»Ljudem ne odrekamo pravice do zdrave pitne vode. Tudi ZOV se dosledno zavzema za to in za ohranitev neoporečnih vodnih virov. Zakaj je narobe, če se ob Velenjskem jezeru na priobalnem, pa tudi na vodnem zemljišču, denimo razvijajo določene dejavnosti?« je odbor spraševal minister in dejal: »V Sloveniji bomo ohranili pitno vodov v še boljšem stanju kot je, in na to ZOV nima nobenega vpliva oziroma ga ima le, če ga želi tako prikazati opozicija.«

V SD pogrešajo stroko, v NSi navdušeni

Močno onesnaženje vode iz kanalizacijskega iztoka. FOTO: Jože Pojbič/Delo

Dejan Židan iz SD je spomnil, kaj se zgodi, ko multinacionalke ugotovijo, da obvladovanje naravnih virov omogoča bajne zaslužke – in to ne le na področju voda. Zato je pomembno imeti močne varovalke, je dodal: »Vsakršen poseg v trenutne pravice in varovanja pitne vode prek vodonosnikov, bi moral biti zelo utemeljen. Morali bi prisluhniti tudi stroki, nevladnikom – in ravno tega pri obravnavi ZOV ni bilo.« Minister Vizjak je očitek, da predlog ZOV ni šel skozi predpisano proceduro, znova zavrnil, rekoč: »Šel je.«
 
Mihaela Prevca, poslanca NSi iz Železnikov, nasprotno, navdušuje del ZOV, ki omogoča črpanje denarja tudi iz sklada za vode za vzdrževanje vodotokov oziroma za izvajanje gospodarske javne službe, saj da se tako za vzdrževanje vodotokov kot  za večje investicije na vodah obetajo bistveno višja sredstva kot doslej. Poplave so namreč Sloveniji po nekaterih podatkih prizadejale tudi milijardo in pol evrov škode, za redno vzdrževanje vodotokov pa bi potrebovali 25 milijonov evrov letno.