Uprava: Neskladen vzorec ne pomeni, da je živilo nevarno za zdravje

»Naš rezultat ne pomeni, da je bila celotna pošiljka problematična,« je poudarila Nadja Škrk z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Danes so namreč predstavili ugotovitve nadzora nad ostanki pesticidov v breskvah, slivah in kumaricah, uvoženih iz Srbije. Največja je bila pošilja sliv, vendar so v vzorčenje zajeli okoli 200 kilogramov tega sadja, ta rezultat pa ne govori o skladnosti ali neskladnosti celotne pošiljke, ki je bila bistveno večja.

Srbske breskve s prepovedanim pesticidom smo pojedli

Uprava za varno hrano je, kot je znano, konec julija v breskvah, uvoženih iz Srbije, odkrila prepovedani pesticid klorpirifos. Odpoklica takrat ni izvedla, saj so več kot sedem ton tega sadja v trgovski verigi Spar prodali še pred rezultati preiskave. Uprava je namreč vzorce odvzela 7. julija, ugotovitve so izvedeli 28. julija. Iz podjetja Spar so v prvem tednu septembra sporočili, da so sprejeli dodatne interne ukrepe pri neposrednem uvozu sadja in zelenjave iz držav zunaj Evropske unije. Nemudoma so prekinili sodelovanje z dotičnim dobaviteljem breskev ter začeli postopek presoje dobavitelja, v katerem naj bi ugotovili, zakaj je nastala neskladnost z evropsko zakonodajo.

FOTO: Mavric Pivk/Delo

Vida Znoj, v. d. generalnega direktorja uprave za varno hrano, je pojasnila, da uprava v okviru programa spremljanja na leto pregleda 5000 vzorcev živil, od tega tisoč na pesticide. To pa ne odvezuje odgovornosti izvajalcev živilske dejavnosti, je poudarila. Uprava obvešča potrošnike na svoji spletni strani, obveščajo pa o vseh živilih, ki so neskladna z zakonodajo.

Glede živil, ki niso več v roku uporabnosti, pa glede odpoklica upoštevajo samo tveganje – pri kemijskih, kamor spadajo pesticidi, je lahko vpliv dolgoročen. S takimi informacijami lahko vplivajo na prehrambne navade na potrošnika; ne želijo pa si, da bi takšno obveščanje vplivalo na to, da bi potrošniki na svoj jedilnik umestili manj sadja. Problem je, da bi ljudje hrano zavrgli, četudi ta ni neskladna, je dejala Vida Znoj. Podoben način obveščanja imajo, kot je pojasnila, tudi druge države članice: Italija, Estonija, Latvija in druge.

Direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Fabian Kos je povedal, da uradni nadzor varne hrane poteka v obliki inšpekcijskih pregledov, vzorčenja v notranjem prometu in ob uvozu. Poleg letnih so še izredni nadzori, ki se izvajajo, denimo, na predlog potrošnikov, prek hitrega obveščanja EU itd. Sam nadzor ob uvozu se izvaja ob nujnem nadzoru, ki ga predpiše evropska komisija (EK), kjer predpiše vrsto živila in državo porekla, določi se tudi frekvenca vzorčenja živil. Program EU je dopolnjen z nacionalnim programom, uprava je v tem primeru sliv in breskev ugotovila določena neskladja.

Kumarice so uničili

Postopke nadzora so izvajali v skladu z zakonodajo, je pojasnil Fabian. Pri vseh odgovornih nosilcih dejavnosti so preverjali, ali so bili izvedeni postopki odpoklica in pa notranji nadzor, na podlagi tega so nosilci živilske dejavnosti poostrili nadzor nad dobavitelji. Kot dodatni ukrep so zaostrili uvoz izdelkov svežega sadja in zelenjave iz Srbije, in sicer da se prve pošiljke ne dajo v promet, dokler vzorci niso skladni. Nujno je, kot je dejal, da izvajalci živilske dejavnosti poostrijo notranji nadzor. »Še dodatno smo organizirali avdio-video konferenco z deležniki, in sicer, 8. septembra, vsi nosilci živilske dejavnosti so bili pozvani, da poostrijo notranji nadzor, kar se bo kasneje tudi preverjalo. Od 24. avgusta dalje je uprava zadržala več pošiljk, devet pošiljk je bilo skladnih, ena pošiljka (kumarice za predelavo) pa je bila neskladna in zadržana do uničenja.«

Odgovornost je na izvajalcih živilske dejavnosti

»Naše mnenje je, da je pravilno, kadar gre za dvome o nezadostnosti obveščanja, da je prav, da se o tem govori, ker se samo tako stvari lahko razčistijo. Sama primarna odgovornost za varno hrano je odgovornost izvajalcev živilske dejavnosti: za notranji nadzor in obveščanje potrošnikov. Evropska zakonodaja zahteva, da potrošnike obveščajo ti nosilci. Uprava se je odločila, da bo to povzemala in dajala na spletno stran zaradi lažjega pregleda.«

»Dejstvo je, da so bile breskve (teh je bilo sedem ton) uvožene v juliju, trgovska veriga pa jih je že davno odprodala, do tega datuma je imela še nadaljnje tri pošiljke istega produkta. Glede sliv (šlo je za 'večjo količino') je šlo za postopek vzorčenja glede letnega programa. Šlo je za 200 kilogramov, ta rezultat pa ne govori o skladnosti ali neskladnosti celotne pošiljke. Šlo je namreč za živila s kratkim rokom uporabe. Je pa nemogoče in neupravičeno sklepati, da so vse tiste slive, ki so bile distribuirane, neskladne in zato nevarne za zdravje. Naš rezultat ne pomeni, da je bila celotna pošiljka problematična,« je povedala Nadja Škrk. 

Pretehta se, kakšno je tveganje

»Rečemo lahko, da Slovenija oziroma naša uprava spada med bolj transparentne glede obveščanja potrošnikov. Vedno se da izboljšati obveščanje, treba pa je pretehtati koristi. Če so trgovske verige to obveščale na prodajnih mestih, so potrošniki to informacijo lahko dobili. Gre za to, da je predvsem pomembno, kakšno je tveganje, če bi imeli opraviti s čim drugim, bi bil postopek vzorčenja drugačen. Zato se nam zdi, da je bil naš postopek ustrezen.«

Letos so ob uvozu vzeli 243 vzorcev, 21 je bilo neskladnih: glavnina teh vzorcev je bila vzeta v Luki Koper: na začetku leta je veliko citrusov, ti so prispevali največji delež neskladnih vzorcev, je pojasnila Nadja Škrk. Lani je bilo v letnem planu vzorcev neskladnih le 2,1 odstotka, ampak to ne pomeni nujno, da živilo ni varno.

Vse neskladnosti javljajo evropski mreži, podatki se analizirajo in tudi uprava javlja, kaj bi lahko bilo problematično, vsaka pol leta EK spremeni uredbo, ki delegira vsem državam, v kakšnem delu morajo analizirati problematična živila iz problematičnih držav. Preden se to zgodi, ima sama država članica možnost, da sama zaostri nadzor ob uvozu.