Prepovedani pesticidi se vrnejo z eksotičnim sadjem

Evropska zakonodaja o pesticidih velja za najstrožjo na svetu, a kljub temu ni dovolj stroga za zagotovilo, da prepovedani pesticidi ne bodo pristali v naši prehrani. To je mogoče zaradi hipokrizije EU, ki agrokemičnim podjetjem dovoljuje proizvodnjo doma prepovedanih pesticidov in njihov izvoz v države s šibkejšo zakonodajo. Domov se ti pesticidi vrnejo s hrano, ki jo tam pridelajo.

Nevladna organizacija PAN Europe je v analizi, ki temelji na podatkih iz monitoringa ostankov pesticidov v hrani, ki so jih leta 2018 opravile države članice EU, pokazala, da so bili v 5811 vzorcih hrane, ki predstavljajo 6,2 odstotka odvzetih vzorcev, prisotni ostanki 74 pesticidov, ki so bili v EU prepovedani zaradi zdravstvenih in okoljskih tveganj. V največ primerih (pri 75,2 odstotka vzorcev) je šlo za rastlinske proizvode.



Največ ostankov teh pesticidov je vsebovalo eksotično sadje: guava (85 odstotkov vzorcev), jagode goji (55), ki veljajo za superživilo, kruhovec (42) in čerimoja (40). Velik delež vzorcev s pesticidi je bil tudi pri čajih (37), feferonih (29) in koriandrovih listih (25).

V največ vzorcih (kar 1596) je bil najden fungicid karbendazim, ki je mutagen za živali in strupen za razmnoževanje. V EU je bil prepovedan leta 2014. V vzorcih hrane so pogosto našli pesticide, ki so strupeni za čebele in morske organizme. Visoko število različnih pesticidov, ki so bili v EU prepovedani, je bilo v hrani iz Kitajske, Indije, Tajske, Brazilije, Vietnama in Maroka.


 

Izvoz tja, od koder EU uvozi največ hrane

Nedavna študija švicarskega raziskovalnega portala Public Eye in Greenpeace Unearthed je razkrila, da je bilo leta 2018 iz EU izvoženih 41 prepovedanih pesticidov v skupni količini 81.616 ton. Več kot 90 odstotkov te količine je izvozilo sedem držav, kar prikazuje infografika. Uvozilo jih je 85 držav, tri četrtine jih je bilo z nizkim in srednjim prihodkom.

Na lestvici desetih največjih uvoznic v EU prepovedanih pesticidov so tudi ZDA, Brazilija in Ukrajina, od koder EU uvozi največ hrane. V PAN Europe so ugotovili, da je bilo najmanj 22 od 41 prepovedanih pesticidov, izvoženih v EU, zaznanih v vzorcih hrane, ki jo prodajajo na evropskem trgu. Večinoma je to bila uvožena hrana, delno pa tudi hrana, proizvedena v EU, kar nakazuje nezakonito uporabo teh pesticidov v Evropi.



Čeprav so ostanki v EU prepovedanih pesticidov za večino teh pesticidov prepovedani, so v primeru nekaterih dovoljeni, so opozorili v PAN Europe. V teh primerih so mejne vrednosti ostankov pesticidov določene nad mejo detekcije. Razlogov je več.

Mejne vrednosti ostankov bodisi niso bile izbrisane po prepovedi pesticida ali so bile ohranjene za določena živila. Nad mejo detekcije so bile lahko postavljene zaradi sekundarne kontaminacije. Tak primer so klorati. Čeprav so bili v EU kot pesticidi prepovedani zaradi strupenosti za ljudi in okolje, so v živilih dovoljeni, saj se lahko v njih znajdejo zaradi razkužil na podlagi klora, ki jih uporabljajo v živilski industriji. Klorati so bili odkriti kar v 1115 vzorcih hrane. Nadalje so ostanki v EU prepovedanih pesticidov v hrani dovoljeni, če so ti pesticidi v okolju, od koder prehajajo in se kopičijo v živilih, na primer DDT v izdelkih živalskega izvora. Še en vzrok, da so dopuščeni ostanki v EU prepovedanih pesticidov v hrani, je, da so bile za nekatere od teh odobrene izjeme pri uvozu (angl. import tolerance request).
 

Prvak švicarska Syngenta

Zakonit je tudi izvoz v EU prepovedanih pesticidov. EU prek trgovinskih dogovorov agrokemičnim podjetjem omogoča izvoz doma prepovedanih pesticidov, s čimer spravlja v neenakopraven položaj evropske kmete, uničuje zdravje prebivalcev in okolja v tretjih državah ter z uvozom hrane z ostanki prepovedanih pesticidov ogroža zdravje prebivalcev. Agrokemična podjetja, ki s tem služijo milijarde evrov, so v svoj zagovor zatrdila, da se države same odločajo, katere pesticide bodo dovolile, in morajo vnaprej odobriti vsak uvoz v EU prepovedanih pesticidov. Vendar izpustijo informacijo, da ima večina držav uvoznic šibko zakonodajo in nadzor, zaradi česar so pesticidi, ki so bili v EU prepovedani, velika nevarnost za delavce, skupnosti in naravo.

Največji izvoznik v EU prepovedanih pesticidov je švicarska Syngenta, ki izdelke, ki sta jih EU in njena domača država že zdavnaj prepovedali – med njimi sta parakvat, ki predstavlja več kot tretjino izvoza prepovedanih pesticidov, in atrazin –, še vedno proizvaja v svojih evropskih tovarnah. Leta 2018 je 30 podjetij izvozilo v EU prepovedane pesticide, med njimi sta velikana Bayer in BASF, kakor tudi manj znana italijanski Finchimica in nemški Alzchem.
 

Leporečenje

Julija je več strokovnjakov Združenih narodov (ZN) za človekove pravice pozvalo EU h končanju te »nedopustne prakse«. V skupni izjavi so zapisali, da morajo bogate države odpraviti vrzeli, ki omogočajo izvoz prepovedanih pesticidov v države, ki nimajo zmogljivosti za nadzor tveganj, katerih rezultat so »obsežne kršitve pravic do življenja«. Po podatkih ZN zaradi zastrupitve s pesticidi v državah v razvoju na leto umre več kot 200.000 ljudi.

V PAN Europe zahtevajo prepoved proizvodnje in izvoza v EU prepovedanih pesticidov po vzoru Francije, ki je napovedala, da bo leta 2022 prepovedala njihov uvoz in izvoz. Prav tako zahtevajo uvedbo ničelne tolerance do ostankov teh pesticidov v evropski hrani. Evropska komisija se je v okviru zelenega dogovora in strategije Od kmetije do vilice zavezala, da bo oblikovala trgovinsko politiko, ki bo podpirala evropski ekološki prehod in hkrati promovirala globalni prehod na trajnostne agroživilske sisteme.

Vendar dvojnih meril glede prepovedanih pesticidov očitno še ni pripravljena odpraviti. Uradnica EU je za Public Eye povedala, da »prepoved izvoza prepovedanih pesticidov ne bo samodejno privedla do prenehanja uporabe teh pesticidov v tretjih državah – lahko bi jih uvažali od drugod«. »Bolj učinkovito« bi po njenem bilo »te države prepričati, naj ne uporabljajo teh pesticidov«, kar naj bi bil tudi del »prizadevanj zelene diplomacije«, ki jo EU načrtuje za »doseganje bolj trajnostnih globalnih prehranskih sistemov«.