Korak na poti k zeleni preobrazbi Šaleške doline

Predstavniki 37 partnerjev Severnojadranske vodikove doline, ki povezuje Slovenijo, Hrvaško in italijansko deželo Furlanijo-Julijsko krajino, so se na uvodnem sestanku sestali včeraj v Portorožu. Evropski projekt za proizvodnjo, distribucijo in porabo zelenega vodika - kot energenta, ki bo omogočal skladiščenje električne energije in nadomestitev umazanih tehnologij v industriji - so uradno zagnali z začetkom tega meseca.

Gre za šestletni projekt, ki ga bodo razvijali na 17 lokacijah v omenjenih treh državah. Vodilni partner je Holding Slovenske elektrarne (HSE), ki načrtuje proizvodnjo čistega vodika v Šoštanju. Partnerji so v okviru razpisa Obzorje Evropa pridobili 25 milijonov evrov nepovratnih sredstev. A je to glede na predviden obseg naložb relativno majhen znesek, saj naj bi v tem obdobju skupno v ta projekt investirali 700 milijonov evrov. Od tega okoli 300 milijonov evrov na območju Slovenije. Poleg HSE so med slovenskimi partnerji še Ecubes, Steklarna Hrastnik, Salonit Anhovo, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Univerza v Ljubljani.

Ohraniti okolje za naslednje generacije

Ključni cilj Severnojadranske vodikove doline je ustvariti letno proizvodnjo 5000 ton obnovljivega vodika, namenjenega shranjevanju, distribuciji in uporabi energije. Po pričakovanjih si bodo sodelujoče države med seboj izmenjale približno 20 odstotkov obnovljivega vodika, pri tem pa bodo ustvarile primarni regionalni trg za ta energent. Pilotni projekti so usmerjeni v razogljičenje pomembnih industrijskih sektorjev, kot so proizvodnja jekla, cementa in stekla, ter iščejo trajnostne rešitve za kopenski in pomorski promet.

Slovenska težka industrija sodeluje v evropskem projektu razogljičenja. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

»Evropska unija je stopila na pot razogljičenja. Glede na ceno emisijskih kuponov ter podnebne spremembe je to tudi edini način, da ohranimo naše okolje za naslednje generacije. Energijo moramo začeti pridobivati iz obnovljivih virov in vodik bo pri tem lahko odigral pomembno vlogo, saj omogoča shranjevanje viškov energije in pomaga nadomeščati umazano tehnologijo v industriji,« je poudaril dr. Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE. Evropska komisija je za spodbujanje razvoja čistih vodikovih tehnologij v okviru razpisa Obzorje Evropa namenila več kot milijardo evrov. Trenutno sta v Evropi dve delujoči vodikovi dolini, ena na španski Majorki, ena na Nizozemskem, v različnih fazah zasnove pa jih je približno 60.

Sončna elektrarna na Šoštanjskem jezeru

»Pri tem razvoju moramo biti zraven, saj je to tehnologija prihodnosti. Na ta način vlagamo tudi v domače strokovnjake in delovna mesta,« je prepričan Štokelj. V Sloveniji je kot glavna točka proizvodnje vodika mišljena Šaleška dolina, kjer naj bi se tudi s projektom zgodila zelena preobrazba. HSE bo s proizvodnjo vodika predvidoma začela v letih 2027 in 2028, in sicer tako, da bodo na Šoštanjskem jezeru postavili 150-megavatno plavajoče sončne elektrarne (s to energijo, pridobljeno iz obnovljivega vira, bodo s pomočjo elektrolize pridobivali zeleni vodik). Proizvodnja sončnih elektrarn sicer lahko nadomesti le nekaj odstotkov proizvodnje termoelektrarne. »Ne gre za nadomestitev, pač pa korak v pravo smer. V načrtu pa imamo gradnjo še več sončnih, vetrnih in črpalnih elektrarn. HSE bo nosilec zelenega prehoda v Sloveniji in vsi naši projekti so usmerjeni v ta cilj,« zagotovi. Kot še sklene Štokelj, je strošek ogljikovih izpustov vse višji in bo čez nekaj let že presegal cene elektrike, zato ni druge poti kot ta, ki vodi v razogljičenje.