Požar na pobočju Velikega Ovčnjaka pod nadzorom

Požar na Velikem Ovčnjaku, s katerim se je čez dan borilo okoli 180 gasilcev, je pod nadzorom, stabilno je tudi stanje na velikem požarišču na Krasu, kjer je ogenj divjal od sredine meseca. V občinah Miren Kostanjevica in Renče Vogrsko sicer dan ni minil brez aktivnosti. Gasilci so se odzivali na izbruhe manjših žarišč.

Popoldne je močneje zagorelo na italijanski strani med Devetaki in Čukiščem, zahodno od Opatjega sela. Ogenj se je nato širil po pobočju Brestovca. Pri gašenju sta sodelovala helikopter in kanader. Cesta Lokvica–Devetaki je zaprta, požar pa se na slovensko strani ni razširil, saj so bili naši gasilci odločni, so še sporočili iz regijskega štaba.

Požar na Velikem Ovčnjaku je pod nadzorom

Da je tudi požar na pobočju Velikega Ovčnjaka v občini Komen, do katerega je prišlo sinoči, pod nadzorom, je zvečer sporočil vodja intervencije Blaž Turk, poveljnik Zavoda za gasilsko in reševalno službo Sežana. Ponoči bo na tem območju nekaj več kot 100 gasilcev.

Komenski požar, ki obsega približno 20 hektarov, je pod nadzor spravilo okoli 180 gasilcev in dva helikopterja Slovenske vojske. FOTO: Andrej Biaggio 

Ves dan se je s tem požarom ukvarjalo 180 gasilcev s 60 vozili. Imeli tudi stalno pomoč dveh helikopterjev slovenske vojske za gašenje in helikopterja slovenske policije s termo kamero. Komenski župan Erik Modic je sicer v javnost posredoval tudi podatek, da indici kažejo, da bi lahko bil požar posledica načrtnega požiga, a policija tega ni potrdila.

Skromna zahvala velikim ljudem

Danes so policisti opravili ogled kraja tega požara. Doslej zbrana obvestila kažejo, da naj bi bil njegov vzrok udar strele, so na Generalni policijski upravi pojasnili STA »V povezavi z ugotovitvijo vzroka požarov na podlagi do sedaj opravljenih ogledov in zbranih obvestil nismo potrdili obstoja razlogov za sum, da je bilo storjeno naklepno uradno pregonljivo kaznivo dejanje. Z vsemi aktivnostmi preiskave požarov intenzivno nadaljujemo,« so dodali.

Šestan domačine pozval k prijavi sumljivih oseb 

Za požar, ki se je prejšnji teden zgodil najprej na italijanski strani in se čez Brestanico in Klariče razširil na slovenski del Krasa, velja, da ga je domnevno povzročilo zaviranje vlaka, ki je vozil proti Benetkam. Menda je šlo za ponovitev scenarija, ki se je zgodil leta 2003; ogenj se je tudi tedaj iz Italije –  s pomočjo jugozahodnega vetra – naglo širil proti vasi Sela na Krasu.  

Za prvi izbruh požara, ki se je pred 13 dnevi zgodil med Mirnom in Opatjim Selom, pa za zdaj ni resnih indicev, kaj bi ga lahko zanetilo. Ugibanj, ki so jih sprožili na kraju najdeno vozilo in kozarci s suhim sadjem, pa je precej.

Na Krasu je tudi danes poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan. Povedal je, da so pomislek o naravi požara imeli že prejšnjo nedeljo. »Ko je bil preskok požara za približno kilometer ali pa kilometer pa pol. Tega seveda fizika ne prenese, tako da smo že takrat začeli čudno gledati. Lahko je slučaj, lahko je pa nekaj drugega,« je opozoril.

V izjavi za medije je domačine prosil, naj opazujejo, naj gledajo in naj sporočajo, če se jim karkoli zdi sumljivo. »Predvsem lahko pomagajo domačini, ki poznajo teren, ki poznajo sosede in vaščane in vsako sumljivo osebo lahko prijavijo na 113,« je spodbudil Kraševce.

Pozno popoldne je Policija sume o podtaknjenem požaru ovrgla. Kot je poročal Radio Slovenija, po mnenju Benjamina France po doslej znanih podatkih ni indicev, da bi bil ogenj podtaknjen.

FOTO: Črt Piksi/Delo

Primanjkuje domačih gasilcev

Dopoldne je bilo na požarišču komenskega požara nekaj predstavnikov Zavoda za gozdove, ki so si ogledali teren. Šestan je napovedal odredbo, da bodo na tem in prejšnjem požarišču pospravili vse, kar so posekali v preteklih dneh, da to ne bo predstavljalo dodatne grožnje. Pri tem je pohvalil organizacijo poveljniškega mesta in delo ekip na terenu.

Namestnik poveljnika Zavoda za gasilno in reševalno službo Sežana Boris Budal pa je spomnil, da gredo gasilske moči počasi h koncu, in upa, da se bodo regenerirali. Opozoril je, da ni težava dobiti veliko število gasilcev iz celotne Slovenije, težava je, da ni dovolj domačih gasilcev in vodij, ki bi lahko vodili vse te intervencije.

Na požarišču, ko bo pod nadzorom, bo treba vztrajati še najmanj tri dni, mogoče še kakšen dan več, je napovedal Budal. Dodal je, da se bojijo, da bi zagorelo še kje drugje, so pa na srečo občine Sežana, Divača in Hrpelje - Kozina dobile malo več dežja.

Dežja še ne bo

Vremenska napoved za Kras, vsaj kar se tiče padavin, ni prav obetavna. Jutri bo v notranjosti sprva zmerno do pretežno oblačno, čez dan pa se bo razjasnilo. Burja na Primorskem bo popoldne ponehala. Jutranje temperature bodo od 14 do 19, na Primorskem okoli 21, najvišje dnevne od 26 do 31, na Primorskem do 33 stopinj Celzija.

V petek bo delno jasno in znova bolj vroče, popoldne ali zvečer bodo nastajale krajevne nevihte. V noči na soboto bodo padavine z nevihtami zajele večji del države in v soboto dopoldne večinoma ponehale. Popoldne se bo zjasnilo, še bo nastalo nekaj ploh.

Požar na Krasu. FOTO: Črt Piksi/Delo

Požar na pobočju Matajurja pogašen

V torek zvečer so gasilci zaključili gašenje požara na pobočju Matajurja nad Starim selom pri Kobaridu. Kot je za STA povedal poveljnik štaba Civilne zaščite (CZ) Občine Kobarid Aleksander Vončina, sta helikopterja zvečer odletela nazaj na Brnik, danes do poldneva pa so pustili le še bazene, kjer sta polnila košare z vodo, saj je požar pogašen.

Pri gašenju je pomagal tudi dež, ki je nepričakovano padal v jutranjih urah. Požarišče bodo do nadaljnjega tako le opazovali. »Zjutraj se je sicer še malce kadilo, zdaj pa dima na požarišču ni več opaziti. K temu je nekoliko pripomogel tudi dež, zdaj pa piha ob pobočju vzgonski veter, vendar očitno požar ni ponovno vzplamtel,« je povedal Vončina.

»Domači gasilci, ki vodijo vse glavne aktivnosti, so že povsem izmučeni,« ugotavlja župan občine Komen Erik Modic. FOTO: Črt Piksi/Delo

Gasila sta lahko le helikopterja, saj se na strmem in nedostopnem terenu ni dalo gasiti drugače. Pri intervenciji je sicer sodelovalo 25 gasilcev iz prostovoljnih gasilskih društev Kobarid, Breginj, Drežnica, Tolmin in Bovec. Njihovo delo je bila predvsem pomoč pri zajemanju vode helikopterjev.

V torek je okoli 4. ure namreč najverjetneje strela med nevihto zanetila požar na zelo strmem in neprehodnem terenu na pobočju Matajurja. Gorelo je na približno hektar in pol do dveh hektarov velikem območju, kjer je precej skalovja, tam raste le trava, nekaj podrasti in posamezna drevesa.

Požar uničil 2700 hektarjev gozda

Po grobih ocenah Zavoda za gozdove znaša skupna površina vseh treh požarov na goriškem Krasu, ki zajema območja Klaričev, Kostanjevice na Krasu in Lokvice na slovenski strani, okoli 3500 hektarjev, od tega okoli 2700 hektarjev gozda, je razvidno iz delnega poročila o dvanajstdnevni intervenciji, ki ga bo na četrtkovi seji obravnavala vlada.

Približno polovico gozdne površine predstavljajo gozdovi črnega bora, drugo polovico pa listnati gozdovi, predvsem črni gaber, hrast, mali jesen, koprivovec in podobno. Točna površina in obris požarišča bosta sicer znana v naslednjih dneh, ocenjevanje škode in prva dela pa na tem območju že potekajo.

Požar gasilo skoraj 13.000 gasilcev

Uprava RS za zaščito in reševanje je v poročilo vključila tudi nekaj statističnih podatkov v zvezi z opravljeno akcijo. Med drugim so od 19. do 26. julija na požariščih v akciji našteli skupaj 12.526 gasilcev, v akcijah je sodelovalo 2898 vozil.

V akciji je sodelovalo še okoli 2500 predstavnikov podpornih službe in enot, med njimi predstavniki civilne zaščite, policije, nujne medicinske pomoči, rdečega križa, državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, zračne sile, pripadniki Slovenske vojske, enote za hitre intervencije, sežanske območne enote Zavoda za gozdove, uslužbenci Slovenskih državnih gozdov in prostovoljci, natančne podatke sicer še zbirajo.

Glede na številčnost gasilcev na terenu in potreb so aktivirali tudi vojaško zdravstveno enoto Slovenske vojske, pri čemer so skupaj zabeležili 62 poškodb, na srečo pa nobena med njimi ni bila hujša.

Zelo pomembna je bila tudi mednarodna pomoč v obliki zračnih plovil, ki so pomagala gasiti doslej največji požar v slovenski zgodovini. Preko evropskega mehanizma na področju civilne zaščite in bilateralnih dogovorov je pri gašenju pomagalo devet helikopterjev, pet letal in gasilska enota iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Romunije, Slovaške in Srbije. Pomoč z dvema letaloma je ponudila tudi Švedska, a je Slovenija ponudbo zavrnila.