Neomejen dostop | že od 9,99€
Veliko vodno olajšanje so doživeli v slovenski Istri. Zjutraj so vodo po daljšem obdodbju pripeljali črni oblaki, prvič pa so jo v vodarno Rižanskega vodovoda pripeljali tudi s cisternami Slovenske vojske in gasilcev. Prvega dne je bodo pripeljali približno 500 kubičnih metrov. To se je zgodilo na pobudo Rižanskega vodovoda in istrskih občin, ki jim je v petek prisluhnila vlada, koordinacijo velike logistične akcije pa je takoj prevzela Uprava RS za zaščito in reševanje.
Gre za izjemno veliko veliko logistično akcijo, kakršne za tako veliko območje v tej državi še ni bilo. Začeli so jo zato, da bi še pred napovedanimi in pričakovanimi redukcijami oskrbe pitne vode skušali premagati sušo v vodovodnih ceveh. Vlada je za akcijo resda rezervirala 2,85 milijona evrov, predvidenih iz proračuna za podobne nesreče. Toda prekinitev dobave vode bi povzročila precej večjo škodo na vodovodnem omrežju (zaradi pokanja cevi ob velikem nihanju vodnega tlaka) in zdravju ljudi (možne okužbe), če škode v kmetijstvu in gospodarstvu sploh ne računamo.
Uprava RS za zaščito in reševanje je črpališče na reki Unici ob cesti med Planino in Uncem, dolvodno od zajetja Malni na Planinskem polju, uredila že v ponedeljek, z interventnimi prevozi vode, v katerih sodeluje več kot sto ljudi, pa je začela v torek zjutraj. Črpališče so jamarji in enota za prečrpavanje vode iz Celja postavili v primerno globino toka Unice. Davi so surovo (torej neobdelano in neprečiščeno) vodo začele prevažati štiri cisterne Slovenske vojske in štiri gasilske cisterne iz Idrije, Verda, Domžal in Celja. Vsaka cisterna lahko pripelje približno deset kubičnih metrov vode. Za črpanje vode ene takšne cisterne porabijo pet minut, nekaj manj kot uro potrebujejo za prevoz do 62 kilometrov oddaljenih Cepkov, podobno dolgo pa potem potrebujejo za prečrpanje vode iz cistern v rezervoar vodarne, kjer jo predelajo enako kot vodo iz štirih drugih vodnih virov.
Direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj je pojasnil, da je skrajni cilj dobava vode s cisternami celo do 5000 kubičnih metrov dnevno, čeprav bi to pomenilo angažiranje vsaj petkrat večjega števila cistern in prilagoditev prostora za prečrpavanje v vodarno. Razumeti pa je treba, da bi 5000 kubičnih metrov vode s cisternami pomenilo toliko, kot jo koprskemu vodovodu zdaj črpajo iz hrvaškega zajetja Gradole na Mirni (60 litrov na sekundo). Rižanski vodovod pa na dan pošilja v svoje omrežje 29.000 kubičnih metrov vode.
Kot je povedal podpolkovnik Andrej Skodič, poveljnik 670. logističnega polka, bo vojska prevažala vodo 24 ur na dan, sedem dni v tednu, predvidoma do konca avgusta. Če bo treba, bodo dodali nove cisterne in bodo vozili tudi v septembru. Doslej so vojaške cisterne oskrbovale gasilce na Krasu. Po pogasitvi kraškega požara pa bo mogoče zaposliti tudi več gasilskih cistern, pa tudi cisterne tistih zasebnih prevoznikov, ki prevažajo mleko ali druga živila.
Darij Križman, vodja pogona Rižanskega vodovoda, je na naše vprašanje odgovoril, da gre sicer za sorazmerno majhne količine, vendar tudi te lahko ključno pripomorejo k temu, da premagajo še mesec avgust brez redukcij v vodovodnem sistemu. »Nekaj pomeni tudi dež, ki je padel. Koliko, in ali sploh, je napolnil vodne vire, bomo videli jutri. Ljudje ob takem vremenu porabijo manj vode (nekateri še zmeraj zalivajo), manj so na plaži, v manj vročih dneh se manj prhajo. Konec tedna je napovedan še en dež. Pričakujemo vsaj nekaj tisoč kubičnih metrov manjšo porabo,« je ocenil Križman.
Vodstvo Rižanskega vodovoda Koper je te dni deležno pritiskov s strani Ribiške družine Koper, ker vodovod načrtuje, da bi približno 40 do 50 litrov vode v sekundi, ki jo vračajo v strugo Rižane, raje zagotovili prebivalstvu. »Zahteva ribičev, da je treba dati ribam v Rižani prednost pred oskrbo prebivalcev, zveni tako, kot če bi lovci na Krasu zahtevali od gasilcev, naj rešujejo prej gozd in divjad v njem, pred hišami in vasmi. Vendar česa podobnega nisem zasledil,« je dejal direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj in opozoril, da navkljub dežju (deževalo je manj kot dve uri) in dovažanju vode še zmeraj veljajo vsi varčevalni ukrepi, saj bi moralo deževati več dni zaporedoma, da bi lahko pričakovali vsaj minimalno izboljšanje razmer pri vodnih virih.
Današnji dopoldanski dež je bil bolj radodaren v slovenski Istri, kjer je v povprečju padlo 25 litrov dežja na kvadratni meter, na Krasu (postaja Bilje) le 3 litre. Kot je povedala vremenoslovka Katja Kozjek Mihelec z ARSO, julija v Biljah običajno pade100 litrov na meter, v Portorožu pa 62 litrov. V Istri je bil dež blagodejen, na Krasu pa ga je bilo odločno premalo za mirnejši protipožarni spanec.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji