Neomejen dostop | že od 9,99€
Ne mine leto, da Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU) ne bi poskušala spraviti na kolena Radia Študent, edini medij, ki redno poroča o njenem pogosto spornem delovanju.
Lani je organizacija z večmilijonskim proračunom Radiu Študent odvzela vsa finančna sredstva in mu grozila s privatizacijo, a se nato pod pritiskom javnosti uklonila in že tako mizerno financiranje radia še znatno zmanjšala. Letos pa si poskuša ŠOU medij posebnega pomena podrediti z upravno-pravnim onemogočanjem.
RŠ ima status nevladne organizacije v javnem interesu, kar mu omogoča sodelovanje na številnih razpisih ter prejemanje donacij in dela dohodnin. Na te načine je lani zbral 250.000 evrov oziroma skoraj polovico vseh letnih sredstev za delovanje.
»Sredstva, ki jih RŠ potrebuje, ker od ŠOU prejema tako malo denarja,« je pojasnil odgovorni urednik RŠ Matjaž Zorec. Vendar pa je ta status zdaj ogrožen. Novela zakona o nevladnih organizacijah predpisuje določene pogoje, zaradi česar bi RŠ moral nekoliko spremeniti akt o ustanovitvi zavoda, je pojasnil predsednik sveta zavoda Radio Študent Svit Komel.
Predstavniki ŠOU, ki je formalni ustanovitelj RŠ, ki je kot najstarejša aktivna študentska radijska postaja v Evropi od študentske organizacije dejansko približno dve desetletji starejša, so se spustili v večmesečno prerekanje o natančni dikciji spremembe akta. V debato je, po Komelovih besedah, posegel celo minister za javno upravo Boštjan Koritnik, čeprav za to ni pristojen.
Nazadnje so v ŠOU vendarle privolili v spremembe akta, vendar je sejo študentskega zbora, na kateri bi te spremembe morali potrditi, predčasno zapustilo toliko študentskih poslancev, da ni bila več sklepčna. Nedokončana seja je potekala 24. marca, skoraj en mesec kasneje pa na ŠOU še kar ne vedo, kdaj jo bodo nadaljevali, medtem pa RŠ trepeta v nezakonitem stanju. »ŠOU je spremenil taktiko, ne pa namena uničiti Radio Študent,« je prepričan Zorec.
Vendar pa je ŠOU onemogočil tudi notranje delovanje RŠ. Kot ustanovitelj ima v svetu Zavoda RŠ ŠOU tri svoje predstavnike, poleg direktorja ŠOU Andreja Klasinca sta to še Aleksander Milićević in Omar Smajlović (oba iz študentske skupine Povezani), ki pa se sej preprosto ne udeležujeta, zaradi česar niso sklepčne. RŠ tako ne more objaviti razpisov za direktorja zavoda in za odgovornega urednika, kljub temu da jima bo mandat kmalu potekel. Namesto običajnih postopkov izbora direktorja je Milićević predlagal celo, naj v. d. direktorja RŠ postane kar Andrej Klasinc. »Delovanje ŠOU je katastrofalno in sramotno za študentsko organiziranje,« je dejala direktorica RŠ Ana Kandare, ki upa, da RŠ zaradi samovolje ŠOU ne bo propadel.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji