Sončna elektrarna Prapretno presegla pričakovanja

Prva sončna elektrarna v državi, ki ji je uspelo dobiti uporabno dovoljenje za več kot megavat moči, SE Prapretno, postavljena na nekdanjem odlagališču elektrofiltrskega pepela in žlindre iz Termoelektrarne Trbovlje (TET), je po letu dni obratovanja več kot upravičila 2,5-milijonska vlaganja. Proizvedla je 3507 megavatnih ur električne energije, kar je 5,7 odstotka nad načrtovanim in zadošča za letno preskrbo 900 gospodinjstev.

Od zagona aprila lani je ves čas obratovala zanesljivo, poudarjajo v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), investitorju v SE Prapretno, ki je druga največja elektrarna te vrste v Sloveniji – največja z 11.232 paneli, nazivno močjo šestih megavatov in proizvodnjo 6800 megavatnih ur –, kar zadošča za letno potrebo 1500 gospodinjstev, je zrasla ob pretočni akumulaciji brežiške hidroelektrarne. Ob zagonu SE Prapretno, ki je v celoti plod izkušenj, znanja in dela strokovnjakov družb skupine HSE, so napovedovali, da bo s proizvedenimi 3362 megavatnimi urami energije lahko preskrbela približno osemsto povprečnih slovenskih gospodinjstev ali približno trideset šol.

»S sončno elektrarno Prapretno smo na degradiranem območju spet oživili proizvodnjo električne energije, Zasavju pa pomagali pri vstopu v do okolja prijaznejšo energetsko prihodnost,« pravi dr. Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE.

Spomnimo: rekultivirana deponija pepela in žlindre, odpadnih produktov, ki so več desetletij nastajali pri zgorevanju rjavega premoga v kotlu Termoelektrarne Trbovlje, je na 120 metrov visoki planoti. Leži na območju občine Hrastnik, TET, ki je nehala obratovati leta 2014, je na območje Prapretna do 80. let prejšnjega stoletja, ko so prenehali odlagati, odložila devet milijonov ton pepela in žlindre.

Prapretno se bo širilo

V tem času so se že začeli tudi postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za SE Prapretno 2 oziroma za širitev postrojenja, ki se razprostira na 34.000 kvadratnih metrih in ima 6746 solarnih modulov ter 25 razsmernikov za pretvarjanje enosmerne električne energije v izmenično. SE Prapretno 2 bo na območju občine Trbovlje. Ko bo končana tudi tretja faza širitve, bo v Prapretnem postavljenih okoli 22.000 modulov oziroma 82 razsmernikov. Občina Hrastnik je že pred časom objavila sklep o pripravi občinskega podrobnega načrta za SE Prapretno 3, zato je prvo obravnavo na tamkajšnjem občinskem svetu in javno razgrnitev mogoče pričakovati še ta mesec.

Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE. FOTO: Blaž Samec/Delo

»V HSE bomo celovito izrabili potencial Prapretna za izkoriščanje električne energije sonca. Skupna instalirana moč bo po zaključku vseh treh faz znašala predvidoma skoraj deset megavatov, kar je le uvod v obsežen investicijski cikel skupine HSE v nove obnovljive vire energije,« napoveduje Štokelj in dodaja, da proizvodni portfelj skupine HSE s tem pospešeno sledi cilju razogljičenja energetike, kot nosilci zelenega prehoda Slovenije pa bodo svoje projekte tudi v prihodnje usmerjali v do okolja prijazno proizvodnjo električne energije ter v razvoj rešitev in storitev za zeleni prehod.

Potenciala je dovolj

HSE velja za največjega proizvajalca električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji. Znotraj skupine ob velikih sončnih elektrarnah v Prapretnem in Brežicah deluje še šest sončnih elektrarn z manj kot enim megavatom inštalirane moči, to so sončne elektrarne v Dravogradu, na območju upravne stavbe družbe, v Zlatoličju, Forminu, na strehi velenjske gimnazije in v Ajdovščini.

Slovenija ima zaradi ugodne geografske lege veliko potenciala za povečanje deleža sončne energije, ocenjujejo v HSE. Leta 2020 je bilo inštaliranih skupaj 11.990 sončnih elektrarn skupne električne moči dobrih 371 megavatov. Njihova proizvodnja je v omenjenem letu znašala 289,5 gigavatne ure, kar pomeni približno dva odstotka celotne proizvodnje električne energije v Sloveniji in zadošča za potrebe slabih devetih odstotkov slovenskih gospodinjstev po elektriki.