Neomejen dostop | že od 9,99€
Luka Koper in občina Koper bosta skupaj zgradili dve večji sončni elektrarni, ki bosta skupaj dali skoraj 3600 megavatnih ur električne energije na leto, kar je doslej največji skupni projekt v državi, vreden 3,5 milijona evrov. Projekt Soporem iz finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora sofinancirajo Islandija, Liechtenstein in Norveška v višini 2,2 milijona evrov.
Luka Koper je kot vodilni partner že pred nekaj meseci skupaj z Mestno občino Koper in norveškim podjetjem Greenstat uspešno prijavila projekt za gradnjo dveh večjih sončnih elektrarn v Kopru. Na območju pristanišča bodo na več kot 400 metrov dolgi strehi dveh sklopov skladišč terminala za generalne tovore zgradili drugo največjo sončno elektrarno v državi. Največjo je doslej zgradil HSE, in sicer elektrarno Prapretno, ki ima 3,036 MW nazivne moči. Ta v Luki Koper pa bo imela tri MW moči, vendar bo v neposredni bližini Luke Koper občina Koper na strehi nove garažne hiše Sonce postavila še manjšo sončno elektrarno z 270 kW moči. Skupaj bosta obe elektrarni na leto proizvedli približno 3600 MW ur električne energije. Čeprav bo elektrarna v koprskem pristanišču za spoznanje manjša od elektrarne Prapretno, pa bi glede na število sončnih ur lahko proizvedla več elektrike od trenutno največje v Zasavju.
Leta 2030 bo Luka tretjino potrebne elektrike pridelala s soncem.
Z dvema novima elektrarnama se bo kumulativna moč sončnih elektrarn v istrsko-kraški regiji povečala kar za 14 odstotkov. Z njima bodo za 1326 ton znižali emisije CO2 na leto. Občina Koper in podjetje Greenstat bosta v celoti deležna nepovratnih sredstev, Luka Koper pa dobi 47-odstotni delež po pravilih državnih pomoči. Luka Koper bo morala poleg same elektrarne zgraditi še električne vode do te elektrarne in transformatorsko postajo, tako da bo samo Luka zanjo namenila več kot tri milijone evrov. Luško podjetje vsako leto v povprečju namenja za naložbe v trajnostni razvoj in varovanje okolja okoli 15 milijonov evrov. Konec leta 2023 bodo drugo največjo elektrarno začeli graditi in jo bodo dogradili predvidoma aprila 2024, je pojasnil vodja strateškega razvoja Luke Koper Borut Čok.
Tudi Mestna občina Koper bo s sončno elektrarno na strehi garaže Sonce pridobila prvo večjo elektrarno, saj so doslej postavili le dve manjši na strehah vrtcev. Kot je povedal član uprave Luke Koper Vojko Rotar, bi s prvo večjo sončno elektrarno (v pristanišču imajo že nekaj manjših) lahko zadostili potrebam po elektriki za okoli 600 do 700 gospodinjstev ali toliko, da bi ta elektrika poganjala 900 avtov, ki bi v enem letu vsi skupaj opravili 18 milijonov kilometrov poti.
Seveda imajo v Luki Koper še velike načrte s sončnimi elektrarnami in z uporabo elektrike pri svoji dejavnosti. V Luki načrtno prehajajo na električno gnane naprave v skladiščih in terminalih, prav tako sistematično prehajajo na električna službena vozila, zato načrtujejo tudi postavitev polnilnic. Načrtujejo, da bi imeli do konca leta 2025 za šest MW moči sončnih elektrarn. Do leta 2030 naj bi imeli celo za deset megavatov nazivne moči, to bi pomenilo, da bi s pomočjo sonca pridelali več kot 30 odstotkov vse potrebne električne energije.
Marsikdo meni, da Luka premalo izkorišča strehe za sončne elektrarne, saj bi lahko celotno strešno površino skladišč spremenili v elektrarne (na strehah bi lahko namestili za 16 MW moči sončnih celic), vendar v Luki odgovarjajo, da ni tako preprosto. Starejša skladišča niso vsa primerna za namestitev sončnih celic zaradi vprašljive statike oziroma dotrajanosti streh. Pomemben omejitveni dejavnik pa je tudi visok strošek za hranilnike energije. Luka želi bistveno zmanjšali emisije toplogrednih plinov. Zato v teh dneh nadaljujejo dogovore z ministrstvom za okolje in prostor, da bi v naslednjem letu izdelali projektno in prostorsko dokumentacijo za državni prostorski načrt, s pomočjo katerega bi v naslednjih letih zgradili 110.000-voltni visokonapetostni vod od Dekanov do pristanišča. Ta vod bi lahko pripeljal za 100 MW elektrike do Luke in terminalov, kar bi zahtevalo okoli 100 milijonov evrov visoko naložbo. Tolikšnega stroška sama Luka ne bo zmogla, za to bo potreben dogovor z elektrogospodarstvom.
Ob včerajšnjem srečanju s poslovnimi partnerji je predsednik uprave Luke Koper Boštjan Napast napovedal, da bodo prihodnji teden dosegli že dve leti pričakovani pretovorni rekord, saj bodo letos pretovorili milijonti zabojnik in s tem še enkrat potrdili kontejnerski primat na Jadranu. Računajo, da bodo letos pretovorili blizu 1,03 milijona kontejnerjev TEU, kar je sicer le tri odstotke več kot lani. Pri sosedih v Trstu se hvalijo, da dosegajo 15- do 16-odstotno rast. Po desetih mesecih so v Trstu pretovorili 735.000 kontejnerjev. Trst šteje pretovorjene kontejnerje drugače, saj v statistiko prišteva tiste, ki jih pripeljejo tovornjaki na RO-RO terminalu. Glavna ovira hitrejšega razvoja Luke Koper je ozko grlo na železniških omrežjih v Sloveniji in v sosednjih državah. Samo Avstrija trenutno investira več kot 20 milijard evrov v dve veliki železniški izboljšavi (predor Semmering in koralmska železniška proga med Gradcem in Celovcem).
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji