Iz največje sončne elektrarne v državi za 800 gospodinjstev elektrike na leto

Na nekdanjem odlagališču elektrofiltrskega pepela trboveljske termoelektrarne je začela obratovati trenutno največja sončna elektrarna (SE) v državi: 3,036-megavatna SE Prapretno s 6748 fotonapetostnimi paneli, ki bodo krili letne potrebe po električni energiji osemsto povprečnih slovenskih gospodinjstev.

Nafta onesnažuje, grozi pa še kriza s preskrbo

Kot je na uradnem odprtju SE Prapretno dejal Viktor Vračar, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne, tudi investitorja v Prapretno, je objekt, ki Zasavje vrača med »aktivne energetske točke«, poseben iz najmanj treh razlogov: nahaja se na 120 metrov visoki planoti, kamor so desetletja odlagali ostanke iz proizvodnje električne energije; velja za edinstven primer rekultivacije energetskih površin in ohranja energetsko lokacijo, znanje in tradicijo.

Investicijo v Prapretno, ki velja za sedmi »sončni objekt« v skupini HSE in prvi z več kot enim megavatom moči, ocenjujejo na 2,5 milijona evrov. Z razpršenim portfeljem, je še pojasnil Vračar, HSE zagotavlja varno in zanesljivo preskrbo z elektriko ter dosega dve tretjini proizvodnje domače električne energije. Težnje po razogljičenju na svetovni ravni pomenijo nadaljnje investiranje v energetsko preskrbo, je dodal, kar po oceni Evropske centralne banke pomeni 350 milijard evrov vlaganj v prihodnjem desetletju. Dela teh vlaganj bo deležna tudi Slovenija. V naslednjih fazah načrtuje HSE sončno elektrarno Prapretno nadgraditi do moči 15 megavatov.

Na zemljevidu najbolj trajnostnih občin

SE Prapretno se sicer nahaja na območju občine Hrastnik, ki se bo s postavitvijo 300-kilovatne skupnostne sončne elektrarne na strehi Osnovne šole narodnega heroja Rajka do konca leta po napovedih župana Marka Funkla umestila na zemljevid najbolj trajnostnih slovenskih občin. Hrastničani so namreč pred dnevi sprejeli strateški koncept, po katerem bodo še v tem mesecu v sodelovanju s Sončno zadrugo in društvom Focus ustanovili energetsko zadrugo Zeleni hrast.

Skupnostna sončna elektrarna v Hrastniku bo prva skupnostna zadružna samopreskrbna sončna elektrarna v državi. Vrednotijo jo na dobrih 230 tisočakov, vanjo pa se bodo lahko vključili tudi občani, ki nimajo lastnih površin za postavitev sončne elektrarne. Po izračunih Sončne zadruge se bo skupni strošek za električno energijo že v obdobju prvih 15 let znižal za tretjino. Življenjska doba takšne elektrarne je predvidoma od 25 do 30 let.

Prapretno pri Hrastniku postaja točka energetskega pravičnega prehoda. FOTO: Polona Malovrh

Janša: Po 24. februarju svet bolj ceni domače vire

SE Prapretno si je ogledal tudi premier Janez Janša. Kot je dejal, se bo država z novoustanovljenim skladom za pravičen prehod oddolžila krajem, v katerih so kopali premog za proizvodnjo električne energije. Za njeno proizvodnjo iz obnovljivih virov bodo v prihodnjih letih na voljo dodatna sredstva.

Dotaknil se je tudi ruske agresije na Ukrajino oziroma letošnjega 24. februarja, po katerem bomo »bolj cenili vire, ki jih imamo doma, in tudi bolj spodbujali gradnjo malih sončnih ter malih hidroelektrarn, in to ne le iz okoljskega, temveč tudi iz varnostnega vidika«. Kajti le en kibernetski napad je po njegovem dovolj, da za tedne in mesece ostanemo brez elektrike: »Zato je vsak nov vir velikanska dodana vrednost.«