Šole: Zakona ne bo mogoče uveljaviti 1. januarja

Inštitut 8. marec je oktobra v državni zbor vložil predlog sprememb zakonov o šolski prehrani in osnovni šoli s 5735 overjenimi podpisi. Predlagajo, da bi bili vsi osnovnošolci deležni brezplačnega kosila, ki naj bo po novem del javne službe in financiran iz državnega proračuna. V šolah in občinah spremembam zakonov nasprotujejo, saj več kot četrtina šol nima niti prostorskih pogojev. Po naših informacijah naj bi koalicijski poslanci predlog danes v prvi obravnavi podprli.

Po podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje je bilo oktobra lani na malico v osnovni šoli prijavljenih 98 odstotkov učencev, skoraj polovica vseh učencev ima malico subvencionirano. Malico so šole po zdaj veljavni zakonodaji dolžne zagotavljati, za ta del priprave prehrane jim plačilo kuharjev zagotavlja država. Kosila šolam ni treba zagotavljati, tako tudi ni določena cena kosila, ki bi veljala za vse šole. Oktobra lani je bilo na kosilo prijavljenih 84,3 odstotka osnovnošolcev, od tega jih je dobra četrtina imela kosilo subvencionirano.

Več kot 5000 overjenih podpisov za brezplačna kosila

V Inštitutu 8. marec so zbrali zahtevane podpise za predlog sprememb dveh zakonov, s katerima želijo brezplačno šolsko kosilo določiti kot pravico vseh redno šolajočih osnovnošolcev, ne glede na družbeno-ekonomski status. V obrazložitvi so zapisali, da predlog zakona brezplačni dnevni topli obrok za vsakega učenca »definira kot pravico učencev in udejanja idejo brezplačnega javnega šolstva«. Dodali so, da imajo po predlogu pravico do brezplačnega obroka tudi vsi, ki imajo medicinsko predpisane diete.

Po predlogu, o katerem bodo danes prvič razpravljali poslanci, bi bila sredstva zagotovljena iz državnega proračuna, brezplačna kosila pa bi bila organizirana v okviru javne službe, z najemanjem podjetij za pripravo hrane, bi bil prepovedan. V Inštitutu 8. marec ocenjujejo, da bi se za zagotavljanje brezplačnih šolskih kosil za vse učence izdatki proračuna povečali za 77 milijonov evrov. Lani je bilo za subvencioniranje šolske prehrane učencev in dijakov namenjenih 46,3 milijona evrov.

Ne le cena, tudi kakovost hrane po šolah različna

Ocen ministrstva za zdaj še ni, je pa ministrstvo za izobraževanje nekaj podatkov že predstavilo, ko je podoben predlog zakona lani predlagala SDS. Spomnimo, da so v SDS predlagali brezplačno prehrano za učence in dijake, a je bil predlog zavrnjen. So pa takrat z ministrstva sporočili, da bi bilo za zagotavljanje brezplačnih obrokov vsem učencem vložiti veliko sredstev v šolske kuhinje in jedilnice. V anketi so ugotovili, da 26 odstotkov osnovnih šol nima niti prostorskih niti tehničnih pogojev za zagotavljanje kosil za vse učence. Dodatno bi morali zaposliti tudi kuharje in organizatorje šolske prehrane, kar bi po podatkih vlade, ki so jih navajali v mnenju ob predlogu zakona SDS konec septembra, pomenilo dodatnih 40,1 milijona evrov.

Občine proti

V vseh reprezentativnih združenjih občin so proti predlaganim spremembam zakonov. Občine, ki so ustanoviteljice osnovnih šol, opozarjajo, da bodo nujne investicije v šolske kuhinje in jedilnice, kar bo povzročilo velike finančne posledice. Predlog zakona predvideva, da bi ga začeli uporabljati 1. januarja 2024. V Skupnosti občin Slovenije ugotavljajo, da je časa premalo: »Širitev ni mogoča oziroma izvedljiva v tako kratkem času – finančno pa sploh ni predvidena.« Občine opozarjajo tudi na problem zavržene hrane in kadra.

Šolska kosila najverjetneje kmalu dražja

Kader skrbi tudi predsednika zveze osnovnošolskih ravnateljev Gregorja Pečana: »Že zdaj imamo velike težave, ne dobimo kadra za delo v kuhinji. Ne dobijo ga niti restavracije in hoteli, kaj šele šole! Ministrstvo ugotavlja, da četrtina šol nima kapacitet. Sam ocenjujem, da je ta številka višja, od 35 do 40 odstotkov. Poleg tega je vlada jasno povedala, da sredstev za povečevanje kuhinj ne bo. Pa tudi če bi bila – kako je mogoče dograditi kapacitete v pol leta? Uveljavitev zakona s 1. 1. 2024 so le pobožne sanje.«

Po naših informacijah naj bi koalicijski poslanci predlog v prvem branju podprli, potem pa naj bi se v pripravo vključilo ministrstvo. Načelna podpora ni presenetljiva, saj je brezplačna prehrana zapisana tudi v koalicijski pogodbi.