Inštitut 8. marec začel zbirati pet tisoč podpisov

Inštitut 8. marec je danes začel zbirati pet tisoč overjenih podpisov za spremembo zakona o osnovni šoli in spremembo zakona o šolski prehrani. Kot je pojasnila Mojca Lukan, želijo zakon o osnovni šoli spremeniti tako, da bi se šolska kosila vpisala kot pravica vseh otrok. Trenutno namreč zakon določa, da mora šola zagotoviti en obrok dnevno, zakon o šolski prehrani pa določa, da mora šola zagotoviti malico.

Kot je pojasnila Lukanova iz Inštituta 8. marec, je praksa na terenu zelo slaba: »Vsako leto manj otrok dobi subvencijo kosila in trenutno ga ne dobijo niti vsi tisti, ki so pod pragom revščine. Recimo štiričlanska družina, v kateri sta starša na minimalni plači, ni upravičena do subvencije.«

Dobrodošlo sodelovanje civilne družbe pri zakonodaji

Lukanova je še pojasnila, da so vse parlamentarne stranke pozvali na sestanek, ko so oblikovali predlog zakona. Odzvali sta se Levica in Gibanje Svoboda, z obema so že opravili sestanke. »Zelo nas preseneča, da se stranka SD na naše vabilo ni odzvala, sploh glede na to, da je bila uvedba brezplačnih kosil ena od njihovih največjih predvolilnih obljub. To imajo v svojem programu in v koalicijski pogodbi,« je še dejala Lukanova.

S svojim predlogom tudi SDS

Brezplačno šolsko prehrano predlaga tudi SDS. Prejšnji teden so v zakonodajni postopek vložili novelo zakona o šolski prehrani. Kot je takrat pojasnila Alenka Helbl iz SDS, gre za »dopolnjen predlog z letošnjega junija, ki takrat žal ni dobil zadostne podpore, vendar se tokrat v SDS nadejamo, da bo drugače«. V SDS z novelo zakona predlagajo zagotavljanje brezplačnih malic in kosil za vse osnovnošolce in srednješolce. Helblova je spomnila, da je brezplačna šolska prehrana tudi zapisana v koalicijski pogodbi aktualne vlade.

Inštitut 8. marec za brezplačna šolska kosila

Lukanova iz Inštituta 8. marec je dejala, da v Sloveniji in politiki obstaja zelo širok konsenz, da je brezplačno prehrano treba zagotoviti vsem otrokom, in dodala, da pa so si zakoni med seboj različni in brezplačno prehrano urejajo na različne načine. »Zelo smo veseli, da je tako širok konsenz glede te teme. Je pa nam v inštitutu ključno, kako se to naredi. Zato smo preučili predlog SDS, ki se nam zdi v dveh ključnih točkah problematičen. Šolske prehrane namreč ne urejajo kot pravice za vse, poleg tega pa ne prepovedujejo outsourcinga. To pomeni, da bodo šolsko hrano še vedno lahko pripravljale zunanje službe. Zato vztrajamo in zbiramo podpise še naprej.«

Podpise lahko ljudje oddajo osebno na upravni enoti ali na e-Upravi. Poudarili so, da morajo overjeni podpisi priti nazaj do Inštituta 8. marec.

Če bi ji zvišali plačo, bi družini ostalo manj

Opozorila iz šol

Nekateri ravnatelji so takoj, ko je Inštitut 8. marec napovedal spremembo zakonov, opozorili, da gre za nerealne predloge. Da so njihove kuhinje in jedilnice premajhne, preslabo opremljene, ne nazadnje pa niti kadra ne morejo dobiti. Spomnili so tudi, da smo brezplačno šolsko prehrano pred leti že imeli in da so takrat veliko hrane vrgli v smeti.

V Inštitutu 8. marec so pri tem poudarili, da kosil tudi zdaj ne bi dajali kar vsevprek, da bi se učenci še vedno morali nanje prijaviti in odjaviti, prav zato, da hrana ne bi šla v nič. Dodali so, da bi s tem uredili zaposlitve kuharic in kuharjev, država bo morala njim zagotavljati plače in vse surovine, ker to ne bi bila več tržna dejavnost. Poleg tega bi bilo kosilo pravica, kar pomeni, da bi bilo zagotovljeno tudi za tiste, ki imajo alergije in druge zdravstvene omejitve.

Vsaka šola z drugačno ceno kosila

Lukanova je še dodala, da ima trenutno 83 odstotkov osnovnošolcev naročeno kosilo: »Menimo, da jih tudi po tem ne bo sto odstotkov. Prilagoditve pa seveda bodo potrebne. Zato smo predvideli prehodno določbo, ki predvideva eno leto časa, da država šolam pomaga pri vseh prilagoditvah.«

Če bo sprejet predlog SDS, se bodo morale prilagoditi tudi srednje šole, saj predlagajo brezplačno prehrano še za dijake. Očitke, da gre za logistično in organizacijsko prezahteven predlog, v SDS zavračajo: »Sistem, kot ga predlagamo, smo nekoč že imeli, poleg tega je uveljavitev novele predvidena s 1. 1. 2024, s čimer menimo, da imajo pristojno ministrstvo in šole dovolj časa, da pripravijo vse potrebno.«