Neomejen dostop | že od 9,99€
Malica se v tem šolskem letu za učence in dijake ne bo podražila, saj je minister za izobraževanje Igor Papič določil enako ceno malice, kot je bila v minulem letu. Pri cenah kosil pa nima besede. Kosila so namreč tržna dejavnost, zato so že zdaj cene po šolah zelo različne. Ravnatelji napovedujejo, da če se bodo cene energentov in surovin še zviševale, bodo morali zvišati tudi cene kosil.
Pri malicah, ki za učence in dijake ne bodo dražje, bo šolam, če bo sprejet interventni zakon, razliko do višje cene plačala država. Šole imajo še iz časa epidemije zaradi šolskih kuhinj za okoli devet milijonov evrov dolgov.
Cena malice za učence je tudi v tem šolskem letu 0,9 evra, za dijake pa 2,73 evra. Da so cene obupno nizke, ravnatelji opozarjajo že nekaj časa. Tega se očitno zavedajo tudi na ministrstvu za izobraževanje, kjer so v predlogu interventnega zakona zapisali, da bi ob nespremenjeni ceni malice največjo škodo utrpeli učenci in dijaki: »Šole kot dober gospodar ne morejo izvajati dejavnosti s finančno izgubo, zato lahko pričakujemo, da bodo za isto ceno pripravljale manjše in manj kakovostne obroke. Dejstvo je, da je za malico prijavljenih več kot 98 odstotkov vseh učencev in skoraj 64 odstotkov vseh dijakov.«
Po predlaganem interventnem zakonu bodo šole lahko pripravile malico za višji znesek, razliko pa bo plačal državni proračun. Po ocenah naj bi šlo za 10,19 milijona evrov. Na ministrstvu pa dodajajo, da bo višina sredstev za kritje razlike določena s sklepom ministra po sprejetju zakona: »Izračun bo temeljil na metodologiji, ki bo upoštevala realno rast cen oziroma realno inflacijo, ne pa na podlagi pričakovanj ponudnikov glede bodoče rasti stroškov.« Pričakujejo, da bo zakon potrjen v začetku oktobra.
Zakonodaja določa, da morajo šole zagotoviti malico, ostali obroki so tržna dejavnost. Šole za te obroke po predlogu interventnega zakona ne bodo dobile povrnjenih višjih stroškov. Nekatere šole so cene kosil zvišale že ob koncu minulega šolskega leta, nekatere pa višje cene že napovedujejo. Predsednik zveze ravnateljev Gregor Pečan je jasen: »Brezplačnega kosila ni. Šola mora plačati dobaviteljem, ali bomo pač ostali brez surovin. In če se bodo energenti še podražili, hrana oziroma surovine zagotovo ne bodo ostale na isti ravni. Če bi tudi za kosilo dobili plačano razliko, bi šlo. Sicer pa ne. Če se bodo cene še zviševale, drugače kot s podražitvijo kosil ne bo šlo.«
Na včerajšnjem posvetu o prehrani otrok in mladostnikov je Irena Simčič z Zavoda RS za šolstvo opozorila, da so cene kosil po državi zelo različne, ker imajo šole različne tehnične, kadrovske in druge možnosti. Nekatere občine denimo pomagajo šolam in za šolska kosila namenjajo sredstva, nekatere ne dajo ničesar. Hkrati je Simčič dodala, da imajo šole pri oblikovanju cene odgovornost: »Če so spremenili ceno obroka, bodo zagotovo lahko utemeljili, pri kateri elementih in s kakšno strukturo jedilnika so to popravili.«
Šole imajo s šolskimi kuhinjami že tako precej težav še iz časa epidemije. Država plača kuharja le za malico, za pripravo kosil in ostalih obrokov so kuharji zaposleni v tržni dejavnosti. V desetih mesecih morajo torej dobiti toliko sredstev, da lahko plačajo kuharje vse leto. Ker so bile šole med epidemijo zaprte in niso bile upravičene do ukrepov čakanja na delo, jih je večina zaradi šolskih kuhinj pridelala izgubo. Nekaterim so pomagale občine, ravnatelji pa ocenjujejo, da imajo šole še vedno okoli devet milijonov evrov dolgov iz tistega obdobja.
Ministrstvo za izobraževanje je, kot so nam večkrat odgovarjali, iskalo rešitev. Očitno je niso našli, saj so nam včeraj odgovorili, da »do sanacije stanja ni prišlo, saj predlog v mandatu prejšnje vlade, da se pokrivanje izgube šolskih kuhinj vključi v PKP zakone, ni bil sprejet«.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji