Sofinanciranje zasebnega vrtca, javni pa prazen

Nedavno ustanovljena Iniciativa staršev otrok v zasebnih vrtcih, ki vključuje že več kot tisoč staršev, ostro nasprotuje morebitni ukinitvi financiranje zasebnih vrtcev. Niti predloga zakonodajnih sprememb sicer še ni, se je pa že nekajkrat sestala delovna skupina, ki pripravlja spremembe zakonodaje. Ideja o ukinitvi financiranja zasebnih vrtcev sicer ni nova, občine si zanjo prizadevajo že leta.

Po podatkih ministrstva 82.771 otrok obiskuje javne vrtce, 5108 zasebne. Na začetku tega šolskega leta je bilo v Sloveniji 108 samostojnih vrtcev, 209 vrtcev pri osnovnih šolah in 97 zasebnih vrtcev. Petindvajset zasebnih vrtcev ima koncesijo, 71 pa je na podlagi izpolnjevanja zakonsko določenih pogojev upravičenih do sredstev za vsakega vključenega otroka iz občinskega proračuna v višini 85 odstotkov, ki bi jih občina zagotavljala, če bi bil taisti otrok vključen v istovrstni program javnega vrtca. En zasebni vrtec ne prejema nobenih javnih sredstev.

Vrtci ne smejo biti tovarne za otroke

Iniciativa staršev je v gradivu za današnjo novinarsko konferenco poslala tudi interno gradivo delovne skupine, ki so jo imenovali na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje za pripravo sprememb zakona o vrtcih. V njem je zapisano, da se vse določbe zakona o financiranju zasebnih vrtcev brez koncesije črtajo. Na ministrstvu poudarjajo, da je do končne priprave predlogov zakonskih sprememb še daleč: »V tem trenutku zato ne moremo izpostavljati posameznega vsebinskega področja.«

Bezenšek: To je kolaps

V iniciativi staršev menijo, da bi bilo morebitno črtanje teh določb »diskriminatorno in grob poseg v temeljne pravice otrok in staršev«. Vodja iniciative Gregor Bezenšek je za Delo dodatno pojasnil: »To bi pomenilo kolaps za celotno strukturo. Vzpostavil bi se elitizem. Moti nas, da govorijo, kako se financirajo zasebni vrtci. Občine financirajo otroke! In v javnih vrtcih stoodstotno, v zasebnih pa le 85. Ta denar ni za vrtec, ampak za otroke! Mi sicer nismo v delovni skupini, kljub številnim pozivom. Smo pa izvedeli, da na seji v petek te točke sploh niso obravnavali, ker so razburjeni, da je to prišlo v javnost.«

»Moti nas, da govorijo, kako se financirajo zasebni vrtci. Ta denar ni za vrtec, ampak za otroke!« pravi Gregor Bezenšek. FOTO: Matej Družnik/Delo

Na seji je bila predsednica Združenja zasebnih vrtcev Slovenije Taja Steblovnik: »Ni nam všeč, da se zadeva politizira, ampak kar je, je.« Poslanska skupina SDS je že podala zahtevo za sklic nujne seje odbora za izobraževanje, ki bo nocoj. Steblovnikova je dodala, da je predlog »šokanten. Kar črtali bi nas iz zakona. Občine želijo več besede, največja težava je v Ljubljani, kjer je največ zasebnih vrtcev. Poskušajo privarčevati, ampak ne moremo tega početi na plečih predšolske vzgoje. Eden od delovnih predlogov je bil tudi na seji, da bi se financiranje vrtcev preneslo na državo.« Ta predlog je bil predstavljen že večkrat, tudi iz javnih vrtcev.

Občine samo plačujejo

Po naših informacijah so na delovni skupini razmišljali tudi o možnosti, da bi vsi zasebniki postali kar koncesionarji ali pa da bi občine same odločale o tem, koliko subvencije bi dale posameznemu zasebnemu vrtcu, glede na potrebe v občini. »To predstavlja velike težave, zlasti povečanje korupcijskih tveganj, saj bi bilo veliko odvisno od dobre volje župana. V vsakem primeru bi ti vrtci ostali le za premožne, torej bi se zgodil elitizem. Mi pa si prizadevamo prav za nasprotno, da bi se financirali stoodstotno, da bi bili tudi za priseljence in za otroke s posebnimi potrebami,« je dejala Steblovnikova.

V mestnem svetu potrjena namera o združitvi vrtcev

Predlog, da bi se ukinilo financiranje zasebnih vrtcev brez koncesije, ni nov. Občine si za to prizadevajo že več let. Vrtci so namreč v pristojnosti občin. Tako se lahko zgodi, da občina postavi vrtec, nakar zraven odprejo zasebni vrtec, ne da bi pristojne na občini kdorkoli sploh seznanil s tem. Občina nato dobi račun za financiranje v višini 85 odstotkov, čeprav ima morda v novem vrtcu še veliko prostora.

Generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar pravi, da če gre za primarno pristojnost občin, morajo občine imeti tudi nekaj besede: »Morajo imeti možnost soodločanja tako pri ustanavljanju, delovanju in financiranju. V primeru zasebnih vrtcev pa so občine postavljene pred dejstvo financiranja. Ne glede na to, ali ta vrtec potrebujejo ali ne, ali imajo prosta mesta v svojih javnih vrtcih ali ne.«

Primanjkuje okoli 5000 vzgojiteljev in učiteljev

Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije (SVS) Silvija Komočar, ki je prav tako članica delovne skupine, je poudarila, da nobena sprememba še ni bila podrobno obravnavana, a dodala: »SVS zagovarja mrežo javnih vrtcev, kjer so vsi otroci enakovredno obravnavani, ne glede na njihovo socialno ali katerokoli drugo ozadje. Menimo, da zagotavljajo slovenski javni vrtci izjemno kakovostno vzgojo in izobraževanje za predšolske otroke in so ključni za socialno vključevanje vseh otrok. Visoko kakovost slovenskih javnih vrtcev nam priznavajo tudi številne študije, ki so raziskovale predšolsko vzgojo in izobraževanje v evropskih vrtcih in tudi širše. Nikakor ne podpiramo financiranja zasebnih vrtcev, dokler so prosta mesta v javnih vrtcih. Menimo, da morajo biti javni vrtci vedno prednostna izbira za starše in da morajo biti dostopni vsem otrokom v družbi.«