Neomejen dostop | že od 9,99€
Z glasovi koalicijskih svetnikov z Liste Zorana Jankovića (LZJ) in Gibanja Svoboda je ljubljanski mestni svet, deseto redno sejo je zaradi bolezni župana Zorana Jankovića vodil podžupan Aleš Čerin, sprejel sklep o nameri reorganizacije javnih vrtcev v MOL (v začetku leta 2025).
Po tej nameri naj bi bilo v en zavod združenih 23 ljubljanskih vrtcev s 110 enotami. V zavodu naj bi ločili poslovodno in strokovno funkcijo, tako da bi direktor zavoda tega vodil in zastopal kot poslovodni organ, vrtce pa bi še naprej vodili sedanji ravnatelji kot pedagoški vodja teh organizacijskih enot. Že zdaj za več kot polovico vrtcev vodijo računovodstvo tovrstni servisi. Pravzaprav so se vsi razpravljavci strinjali, da bi administrativna in računovodska opravila združili in tako razbremenili ravnatelje, ki bi tako imeli več časa za strokovno delo.
Hkrati pa so vsi opozicijski svetniki in svetnice opozarjali, da je slovenska stroka soglasno proti takšni nameri, da je zaposlene v vrtcih strah, da bo tak sistem manj prilagodljiv, da ravnatelji ne bodo avtonomni - in da tudi sedaj niso avtonomni, da bodo imeli na delovanje vrtcev tako zaposleni kot starši precej manjši vpliv, opozarjali so, da so po posameznih vrtcih tudi razlike, ki so posledica lokalnega okolja. Veliko nasprotovanje je po besedah Mojce Sojar, NSi, verjetno tudi posledica slabega informiranja o načrtovanem združevanju.
Večkrat je bilo slišati bojazen, da bi v tako velikem zavodu s sedaj okrog 2600 zaposlenimi, tako otroke (v ljubljanskih vrtcih jih je v šolskem letu 2023/24 vpisanih 12.918) kot vzgojiteljice lahko premeščali po celi občini, kar bi vodilo v nepotrebne vožnje z enega konca mesta na drugi. In povečalo tveganje, da bodo posamezne vrtce zapirali. Maruša Babnik je v imenu svetniške skupine SDS tako predlagala, da bi vrtce reorganizirali v štiri prostorsko in kadrovsko izenačene zavode, kar bi bilo po velikosti primerljivo z v državi že oblikovanimi srednješolskimi centri. Nada Verbič, LZJ, je prepričana, da bodo ravnatelji v nameravani organizacijski shemi pridobili največ, saj se bodo mnogo bolj lahko posvetili strokovnemu vodenju: take organizacije bi si želela, ko je bila sama ravnateljica vrtca.
12.918
otrok je v šolskem letu 2023/24 vpisanih v ljubljanskih javnih vrtcih
Marija Fabčič, vodja občinskega oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje je uvodoma pojasnila, da je v administrativno-računovodskih službah trenutno zaposlenih 73 sodelavcev, ki bi v prihodnje delali na Galjevici v prostorih novega vrtca, raznolikost po vrtcih pa bo ohranjena. V reorganizacijo vodi občino po njenih besedah skrb za izboljšano kakovost za vse - od otrok in staršev do zaposlenih. Ravnatelji bi ob veljavni ureditvi morali poznati 2500 predpisov, s predlagano ureditvijo pa se bo povečala njihova strokovna samostojnost.
Marija Fabčič je zagotovila, da nobene lokacije ne bodo ukinili, razen tistih enooddelčnih v blokih, ki niti igrišč nimajo. V MOL nikakor ne podpirajo trenda v slovenskih občinah, ko se združujejo vrtci in osnovne šole. O nameri so se v ljubljanski občini želeli pogovoriti s pristojnim ministrstvom, a od julija do zaprošenega sestanka ni prišlo. Sicer pa končna strukturna oblika Centra PRVI (Centra predšolske vzgoje in izobraževanja Mestne občine Ljubljana) še ni jasna. V začetku decembra so z MOL na ministrstvo spet pisali in poslali vsa gradiva, javna razprava bo odprta najmanj do konca januarja 2024.
Javno podjetje Žale, ki je izvajalec obvezne gospodarske službe zagotavljanja 24-urne dežurne službe (odvoza pokojnikov) se bo po petih letih podražila za dobrih 10 odstotkov, z 191,91 evrov na 211,88 evrov. Na pokopališčih s katerimi upravljajo Žale se bo grobnina za enojni grob povečala za 15 odstotkov, z 38 evrov na 43,70 evrov. Stroškovna cena bi bila po besedah direktorja Roberta Martinčiča 82,32 evrov, v primerjavi z ostalimi mestnimi občinami pa bo ljubljanska grobnina (na kvadratni meter) med najnižjimi v državi. V Velenju je polna cena za površinski meter groba 20,77 evrov (in subvencionirana 9,58 evrov), v Ptuju je cena 20,41 evrov, v Mariboru, Novem mestu in Kopru med 16 in 17 evri, v Murski Soboti 11,55 evrov, v MOL po novem 9,55 evrov, v Novi Gorici devet evrov, v Slovenj Gradcu 8,57 evrov, Kranju 7,68, Krškem 6,35 in v Celju 6,12 evrov. Svetnik Aleš Primc je sicer predlagal, naj Žale ne dvigujejo cen in da naj občina ublaži draginjski pritisk in več prispeva iz svojega proračuna.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji