Neomejen dostop | že od 9,99€
Upravno sodišče je zavrnilo tožbo nekdanjega viceguvernerja Banke Slovenije Marka Bošnjaka in pritrdilo ugotovitvam Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), da je Bošnjak kršil integriteto po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, ko nekdanjemu delodajalcu – Banki Slovenije – ni želel razkriti posameznih listin oziroma omogočiti preverjanja izvirnosti listin ter podati popolnih pojasnil in informacij v zvezi z oddajanjem premoženja v najem. Ugotovitve o konkretnem primeru so s tem pravnomočne, so sporočili s KPK.
KPK je, spomnimo, postopek proti Bošnjaku začela junija 2019 na zahtevo Banke Slovenije. Bošnjak naj bi oddajal stanovanje, a tega ni prijavil davčni upravi in posledično plačal davka. »Sodba sodišča je precedenčni primer sodne prakse, s katero se neplačevanje davčnih obveznosti pridružuje že zaznanim konkretnim ravnanjem kršitev integritete, kot so zavajanje oziroma laži, nedovoljeno vplivanje, privilegiranje in podobno,« so zapisali v KPK.
V KPK pojasnjujejo, da Bošnjak Banki Slovenije »ni želel razkriti posameznih listin oziroma omogočiti preverjanja izvirnosti listin« ali pojasniti ter »nesporno in brez vsakega dvoma« zavrniti očitke glede pravočasnosti napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem ter posledično plačila navedenega davka. KPK je leta 2019 ugotovila, da je Bošnjak deloval v nasprotju s pričakovano integriteto funkcionarja, kot jo opredeljuje zakon.
Bošnjak je proti ugotovitvam KPK sprožil upravni spor, a je zdaj sodišče tožbo zavrnilo in v celoti potrdilo odločitev komisije. Med drugim je sodišče v sodbi zapisalo, da se »integriteta poklicnega funkcionarja ne nanaša zgolj na njegovo poklicno delovanje, temveč tudi na določena zasebna ravnanja, med katera, po oceni sodišča, vsekakor sodi tudi vprašanje plačevanja davčnih obveznosti od dohodkov iz zasebnih poslov.«
»Po mnenju sodišča se pričakovana ravnanja funkcionarja morajo raztezati in se upravičeno raztezajo tudi na zasebna ravnanja, med katera sodi vprašanje plačevanja davčnih obveznosti, brez prikrivanja določenih informacij. S tem je sodišče pritrdilo mnenju komisije, da je integriteta organizacije odvisna tudi od integritete posameznika,« so pojasnili v KPK.
To je sicer že 21. pravnomočna kršitev integritete, ki jih je v zadnjem obdobju ugotovila komisija proti ministrom, državnim sekretarjem, županom ipd., s čimer se oblikujejo ustrezni standardi integritetnega ravnanja v praksi.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji