Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Viceguverner Banke Slovenije Marko Bošnjak odstopil

Razlog za odstop so poslovni izzivi. Odstopno izjavo je že poslal v Državni zbor in obvestil tudi Svet Banke Slovenije.
FOTO: Banka Slovenije
FOTO: Banka Slovenije
27. 5. 2020 | 09:12
27. 5. 2020 | 10:15
2:37
»Obveščam vas, da sem včeraj zaradi novih poslovnih izzivov v Državni zbor Republike Slovenije poslal svojo odstopno izjavo z mesta viceguvernerja Banke Slovenije. O svoji odločitvi sem obvestil tudi Svet Banke Slovenije,« je Marko Bošnjak poslal sporočilo medijem. Bošnjaku bi mandat sicer potekel 4. marca leta 2022.

Novico o odstopu je dopoldne sporočil Bošnjak, nato pa so jo potrdili tudi v Banki Slovenije, kjer so zapisali, da bo z razrešitvijo v DZ prenehala tudi pogodba o njegovi zaposlitvi v Banki Slovenije. »Skladno s tem bomo predlagali predsedniku Republike Slovenije, da začne s postopkom imenovanja novega člana sveta Banke Slovenije,« so dodali za STA.

Preberite tudi: Banka Slovenije zaprosila KPK za preiskavo očitkov zoper viceguvernerja Bošnjaka


KPK preiskovala Bošnjaka


KPK je v preiskavi ravnanja viceguvernerja Marka Bošnjaka ugotovila, da bi moral sam Banki Slovenije predložiti listine in pojasnila, s katerimi bi se lahko zavrnilo očitke o domnevnem neplačevanju davkov od dohodka iz oddajanja stanovanja v Ljubljani. Ravnal je v nasprotju s pričakovano integriteto, so sporočili iz KPK. Požareport je poročal prvi, da je Marko Bošnjak stanovanje menda oddajal na črno. »KPK je sprejela ugotovitev, ki si jo je želela, ne ugotovitve, ki bi jo smela,« je decembra lani sporočil Bošnjak.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v tej zadevi pridobila podatke in dokumentacijo tako od finančne uprave kot od urada predsednika, ki je pristojen za postopek imenovanja viceguvernerjev, ki jih imenuje državni zbor. A kot so zapisali, se v svojih ugotovitvah o tem primeru niso opredelili do elementov sumov kršitev davčne zakonodaje, torej do nadzora, za katerega je pristojna finančna uprava.

Senat KPK je ugotovil, da je Bošnjakovo ravnanje, ko delodajalcu ob posredovanju pojasnil in dokumentacije ni želel razkriti posameznih listin oziroma omogočiti preverjanja izvirnosti listin ter podati popolnih pojasnil in informacij, v nasprotju s pričakovano integriteto funkcionarja, torej s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo posameznika na takšnem položaju.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine