Banka Slovenije zaprosila KPK za preiskavo očitkov zoper viceguvernerja Bošnjaka

Banka Slovenije je zaradi očitkov viceguvernerju Marku Bošnjaku o neplačevanju davkov na prihodke od oddajanja stanovanja v Ljubljani Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) zaprosila za preiskavo. Sami namreč nimajo pristojnosti za pridobivanje informacij od Finančne uprave RS (Furs).

»Za neodvisno delovanje Banke Slovenije, ki v okviru svojega mandata izvršuje široka pooblastila na področju nadzora bančnega sistema, spremljanja stabilnosti finančnega sistema in izvajanja denarne politike, sta integriteta in neodvisnost zaposlenih, še posebej pa članov sveta, bistvenega pomena,« so navedli v Banki Slovenije.

Zato so očitke viceguvernerju, kot je običajno v takšnih primerih, proučili z vidika pravil delovanja ustanove. Ugotovili so, da očitkov, ki sicer niso povezani z nalogami in poslovanjem Banke Slovenije, ne morejo v celoti preveriti in z gotovostjo ovreči.
Poudarili so, da ima Banka Slovenije kot delodajalec zelo omejene pristojnosti za tovrstno presojo, zato so se odločili, da na KPK, ki ima širše pristojnosti pri preverjanju tovrstnih očitkov, vključno z možnostjo pridobivanja podatkov in dokumentov pri Fursu, vložijo zahtevo za preiskavo.

Zgodba sega mesec dni nazaj, ko je portal Požareport objavil, da naj bi Bošnjak utajil davek pri oddajanju stanovanja v Ljubljani. Podlaga za pisanje portala je bila pridobljena anonimna prijava na Fursu. Bošnjakovo stanovanje na Grablovičevi, veliko dobrih 40 kvadratnih metrov, naj bi viceguverner oddajal za 500 evrov mesečno, pri tem pa naj ne bi prijavljal dohodkov od oddajanja stanovanja. S tem naj bi državo prikrajšal že za več tisoč evrov, saj naj bi z oddajo stanovanja doslej zaslužil približno 30.000 evrov.

Furs:Morda je Bošnjak vložil samoprijavo in davek plača za nazaj

Zgodbo so naprej raziskovali na TV Slovenija. Bošnjaku, ki je lani neuspešno kandidiral tudi za guvernerja Banke Slovenije, so poslali vprašanja, če ima res stanovanje, ki ga oddaja, in če je plačal vse davke na prejeto najemnino. Ta jim je odgovoril, da je davek za celotno obdobje oddajanja v najem plačal, plačilo pa je doseglo 2225 evrov. Predložil jim je tudi dokumente, ki izkazujejo, da ima najemnika in da ta plačuje najemnino ter da je prihodke prejel na transakcijski račun. Zatrdil jim je tudi, da je davčno napoved oddal, odmero pa od Fursa prejel v elektronski obliki

A na Fursu so za televizijo pojasnili, da odmera davka v elektronski obliki ne obstaja, ampak samo v fizični, te pa naj Bošnjak po poročanju televizije ne bi vložil. Kljub drugačnim obljubam dokazil, da je plačal davek, od Bošnjaka odgovora nato niso prejeli, češ da jih od Fursa še ni dobil. A davčni svetovalec in nekdanji šef Fursa (takrat še davčne uprave) Ivan Simič je pri tem za televizijo opozoril, da Furs za nevložene napovedi ne more vedeti.

Če so v tem primeru uvedli inšpekcijski postopek, za TV Slovenija na Fursu niso povedali, je pa zgodbo že pred dnevi pod drobnogled sama vzela KPK, kjer so se najprej lotili proučevanja, ali to sploh spada pod njihovo pristojnost. So pa na TV Slovenija opozorili, da je prav mogoče, da je Bošnjak vložil samoprijavo in davek plačal za nazaj, tako da ga Furs ne more kaznovati. Globa v tovrstnih primerih sicer doseže od 250 do 400 evrov. Kot je ob tem opozoril Simić, pa za kaznivo dejanje tudi ne gre, ker je znesek tako nizek.