Sodišče: Kangler kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije

Upravno sodišče je pritrdilo ugotovitvam Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), da se je Franc Kangler s tem, ko je leta 2019 v DS sodeloval v razpravi o zahtevi za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev zlorab v zadevi Kangler in drugi, znašel v nasprotju interesov ter tako ravnal v nasprotju z zakonom o preprečevanju korupcije.

Kangler je namreč aprila 2019 kot državni svetnik na seji komisije za državno ureditev državnega sveta sodeloval pri obravnavi točke, v okviru katere je komisija razpravljala o predlogu zahteve za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev zlorab v zadevi Kangler in drugi. Preiskavo je na pobudo omenjene komisije zahteval državni svet, z njo pa je DZ ugotavljal politično odgovornost nosilcev javnih funkcij pri kazenskem pregonu Kanglerja v zadevah, ki so se nanašale na čas, ko je bil župan Maribora.

Kangler se je iz glasovanja na seji komisije za državno ureditev državnega sveta sicer izločil, a je pri tej točki aktivno razpravljal. Zaradi tega je KPK marca 2020 ugotovila, da je kršil določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki govorijo o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov.

Kangler je proti ugotovitvam KPK vložil tožbo na upravno sodišče. To mu je junija 2022 ugodilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek. Aprila 2023 je KPK v ponovljenem postopku znova podobno ugotovila, da se je Kangler znašel v okoliščinah, ki pomenijo nasprotje interesov, in s tem kršil zakon. Kangler je tudi te ugotovitve izpodbijal na upravnem sodišču, ki pa ga je, kot so danes sporočili iz KPK, oktobra s sodbo zavrnilo.

V sodbi je upravno sodišče zapisalo, da se z razpravo lahko vpliva oziroma poskuša vplivati na odločevalce, s čimer je bil »v konkretnem primeru izkazan neposreden vpliv zasebnega interesa na izvrševanje javnih nalog tožnika«, torej Kanglerja.

Komisija je preiskavo po zaslišanju več prič zaključila decembra 2021. FOTO: KPK

KPK preiskavo zaključila decembra 2021

Sodišče je pritrdilo stališču KPK, da se morajo uradne osebe v takšnih primerih izločiti iz celotnega sodelovanja pri sprejemanju odločitve, torej ne zgolj iz glasovanja, ampak tudi iz razprave. Poudarilo je še, da integriteta predstavniškega organa, kot je državni svet, »zahteva, da se zaradi zaupanja državljanov v neodvisno, transparentno in objektivno opravljanje javnih institucij preprečuje (že ustvarjanje videza), da zasebni interes vpliva na nepristransko in objektivno postopanje in odločanje«, so še sporočili iz KPK.

Kangler je v odzivu na odločitev upravnega sodišča dejal, da je na komisiji državnega sveta, na kateri je po mnenju KPK kršil zakon, povedal le resnico. »Očitno povedati resnico ni več dovoljeno,« je dejal. Nerazumljivo se mu zdi, da kot državni svetnik na seji delovnega telesa državnega sveta ne bi smel razpravljati o sodstvu v Sloveniji. »To je ustavna pravica, ki mi je po moji oceni z ugotovitvami KPK kršena,« je dodal.

Na odločitev upravnega sodišča bi lahko zdaj po njegovih besedah na Vrhovno sodišče RS vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, a tega ne bo storil, ker »nima smisla zapravljati časa in denarja za neumnosti, ki jih pišejo na KPK«. Zadeva je tako zanj končana.

DZ je sicer parlamentarno preiskavo v zadevi Kangler na zahtevo državnega sveta odredil julija 2019. Leta 2021 je ustavno sodišče na zahtevo sodnega in državnotožilskega sveta v dveh ločenih odločitvah razveljavilo akt o odreditvi omenjene parlamentarne preiskave, v kolikor se ta nanaša na presojo pravilnosti konkretnih sodnih oz. tožilskih odločitev ter ugotavljanje odgovornosti sodnikov oz. tožilcev za odločitve v postopkih.

Komisija je preiskavo po zaslišanju več prič zaključila decembra 2021, pri čemer je po takratnih besedah predsednika komisije Dejana Kaloha ugotovila, da je bil kazenski pregon proti Kanglerju v 24 kazenskih zadevah zelo verjetno politično motiviran in posledica tega, da je Maribor leta 2006 dobil desnega župana. DZ je predlagal več sklepov, med drugim, da DZ poročilo posreduje Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in Specializiranemu državnemu tožilstvu kot naznanitev sumov kaznivih dejanj krivih ovadb proti neznanim storilcem. A DZ februarja lani sklepov ni podprl, prav tako ni sprejel poročila preiskovalne komisije.