Dr. Matjaž Gams: »Woke« kultura je zrcalna slika fašizma

V tokratni epizodi podkasta Na robu smo gostili Matjaža Gamsa, vodjo Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan. Gams je ugleden strokovnjak na področju umetne inteligence in kognitivnih znanosti ter član številnih domačih in tujih društev ter programskih odborov. Poleg svoje znanstvene kariere ga zanimajo tudi družbeni procesi in njihov razvoj, čeprav o prihodnosti ni pretirano optimističen. V svojih kolumnah pogosto opozarja na posledice politike odprtih meja, "woke" kulture in različnih skrajnih ideologij. Trdi, da bodo manjši narodi, kot sta slovenski in hrvaški, v naslednjih 100 letih izumrli.

Dr. Gams v pogovoru pojasni, zakaj meni, da ideje in gibanja, kot so Black Lives Matter, teorija spolov, okoljski aktivizem in antikolonializem, družbo vračajo k delnim ali "čistim" diskriminacijam. Zanj so ideološka gibanja pogosto polna protislovij, saj njihovi zagovorniki eno govorijo, drugo pa delajo. Na primer, zagovorniki pravic žensk naj bi se borili za te pravice, vendar danes moški, ki se identificirajo kot ženske, na ženskih tekmovanjih pobirajo kolajne. Podobno opaža tudi pri drugih oblikah diskriminacije in ugotavlja, da tisti, ki naj bi se borili proti diskriminaciji, pogosto sami propagirajo različne oblike diskriminacije. »Rečejo, največ zla na svetu so naredili starejši beli moški; starejši, starizem, beli, rasizem, moški, seksizem. V enem stavku imamo tri glavne vrste diskriminacije, pa so to permanentno govori.«

V pogovoru Gams podrobneje razloži svojo tezo o kulturi zanikanja, ki jo vidi kot zrcalno sliko fašizma. Po njegovem mnenju so ekstremi prisotni tako na levi kot na desni strani političnega spektra, pri čemer današnjo "woke" kulturo označuje za levi ekstremizem. Opozoril je na nevarnosti, ki jih prinaša stopnjevanje sovraštva in razdori v družbi, ter podal svoje mnenje o potencialnih vojnih grožnjah, vključno z jedrsko vojno.

Gost tokratne epizode podkasta Na robu je bil dr. Matjaž Gams iz Odseka za inteligentne sisteme IJS. Foto Marko Feist

Med ključnimi temami pogovora je tudi problematika nizke rodnosti v Evropi, ki po njegovih besedah vodi do postopnega izumiranja avtohtonih prebivalcev. Opozori je na upadanje plodnosti pri mladih moških in ženskah ter omenil možne vzroke, med katerimi je izpostavil vplive okolja, kot so hormoni v pesticidih. Omenil je udi raziskave, ki kažejo, da ima današnja generacija mladih moških bistveno manjše število semenčic kot prejšnje generacije, kar vodi do resnih težav s plodnostjo. Poudaril potrebo po več raziskavah na tem področju.

Dotakne se tudi širših tem, kot je preživetje človeške civilizacije. Razmišlja o tem, zakaj še nismo našli stika z nobeno drugo civilizacijo v naši galaksiji. Predstavil je dve prevladujoči teoriji: teorijo redke zemlje, ki pravi, da je naš planet edinstven, in teorijo kolonizacije drugih planetov, ki pravi, da je preživetje človeštva odvisno od naše sposobnosti, da se razširimo na druge planete. Po njegovem mnenju moramo preprečiti, da družba postane preveč sklerotična, zastarela in polna sovraštva, kar bi lahko ogrozilo naše možnosti za preživetje.

Verjame, da je ključnega pomena, da se usmerimo k bolj trajnostnim virom energije in raziščemo možnosti za življenje na drugih planetih, če želimo zagotoviti preživetje človeške civilizacije.

Dr. Gams poudarja, da obstaja več smeri za preživetje, vendar analiza kaže, da širjenje na druge planete s pomočjo umetne inteligence zagotavlja največ možnosti za uspeh. »Ljudje pogosto zmotno mislimo, da smo najpametnejši, a že žepni računalnik računa tisočkrat hitreje kot mi.« Po njegovem mnenju potrebujemo superinteligenco, ki bo bistveno pametnejša od nas in nam bo pomagala pri reševanju. »Umetna inteligenca ne bo postala nevarna, če ji ne bomo dali avtonomnih orožij in nadzora nad jedrskimi orožji. Človek mora biti tisti, ki pritisne na gumb, ne pa umetna inteligenca.«

Dr. Gams se zavzema za prepoved uporabe avtonomnega orožja. Slovenija tega še ni sprejela, čeprav je Evropska unija že sprejela deklaracijo proti avtonomnim orožjem. Slovenski parlament bi moral to operacionalizirati, vendar kot pravi, politika pogosto dvomi o vrednosti tega koraka.