Ljubljana – Slovenija se je znašla v enajsterici držav, kjer so se človekove pravice in odprtost civilne družbe v letu dni poslabšale. Po zadnjem poročilu raziskovalnega projekta Civicus, ki ocenjuje državljanske svoboščine v 196 državah, smo iz odprte nazadovali v družbo z zoženim civilnodružbenim prostorom, kjer so vse bolj kršene demokratične svoboščine.
Drzavljanske pravice. Foto Gm Igd
Glede na stopnjo (ne)spoštovanja svoboščin Civicus države deli na odprte, zožene, ovirane, zatrte in zaprte. Slovenija je bila doslej v kategoriji odprtih družb, zdaj se je skupaj z ZDA, Filipini, Gvinejo, Irakom, Kostariko … znašla na seznamu držav, kjer se stopnjujejo kršitve državljanskih svoboščin. Pridržanje protestnikov, cenzura in napadi na novinarje so v teh državah najpogostejše kršitve. V Evropi omejevanje civilne družbe in medijev zaznavajo še na Madžarskem, Poljskem in v Srbiji.
Peter Svetina, varuh človekovih pravic, poziva, da je treba »na prvo mesto ponovno postaviti strpnost, toleranco, sočutje in človečnost«. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ocena Slovenije se je znižala zaradi omejevanja delovanja civilne družbe v času aktualne vlade. Poročilo omenja zatiranje medijske svobode, grožnje novinarjem, napade na civilnodružbene organizacije in skupine, ki se ukvarjajo s kulturo, človekovimi pravicami, svobodo medijev in okoljem, med drugim omenjajo zmanjševanje financiranja nevladnikov, pa grožnje z izselitvijo osemnajstih med njimi z Metelkove …
ZPM poziva k sistemskim spremembam
Na ZPM Ljubljana Moste - Polje že od leta 2014 pozivajo k sistemskim spremembam na področju socialne in stanovanjske zakonodaje. Poudarjajo tri najnujnejše, in sicer vzpostavitev poroštvenega sklada države, ki bi urejal moratorije na plačila osnovnih življenjskih stroškov v prehodnem obdobju socialne ogroženosti družin; hitro in ažurno izdajanje odločb o pravicah iz javnih sredstev in hitro odločanje o pritožbah ter izvzem otroškega dodatka iz socialnih transferjev, saj njegov namen ni osnovna socialna varnost, temveč boljše možnost za rast in razvoj otroka. Prav tako so pristojna ministrstva opozorili na težave, ki so jih v prvem valu epidemije opažali, a žal med sprejetimi ukrepi ne zaznavajo nobenega od predlogov.
V odprtih družbah živi le tri odstotke Zemljanov
Čeprav sta v kriznih časih odprt in konstruktiven dialog med vladami in civilno družbo ter dostop do hitrih in zanesljivih informacij nepogrešljiva, raziskava Civicusa ugotavlja, da so vlade po svetu ubrale drugačno pot in pandemijo covida-19 izrabile za dodatno omejevanje državljanskih svoboščin. Iz okov »zaprte družbe« se je v zadnjem letu uspelo izviti le Sudanu in Vzhodnemu Kongu, ki pa kljub napredku še vedno veljata za zatrti družbi.
Anita Ogulin, prdsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje. FOTO: Blaž Samec/Delo
»Opažamo, da se z revščino srečuje vedno več tistih, ki so še pred nekaj meseci zmogli aktivno prispevati v družbo. Zato so nujne čimprejšnje sistemske spremembe, ki bodo prispevale k hitrejšemu in učinkovitejšemu reševanju stisk. Brez prilagoditve socialne zakonodaje aktualnim razmeram se bodo stiske le še poglabljale.«
Anita Ogulin, predsednica ZPM Ljubljana Moste - Polje
Sicer pa so se pravice ljudi do združevanja, mirnega zbiranja in izražanja v časih pandemije covida-19 poslabšale po vsem svetu. Kar 87 odstotkov svetovnega prebivalstva živi v državah, ki so ocenjene kot zaprte, zatrte ali ovirane; to je štiri odstotke več kot lani. Več kot četrtina Zemljanov živi v državah z najslabšim ratingom – v zaprtih civilnodružbenih prostorih, kjer je odločevalcem dovoljeno ljudi zapirati in tudi ubijati, kadar poskušajo uresničiti svoje temeljne svoboščine. Na prvih treh mestih Civicusovega »črnega« seznama so Kitajska, Saudska Arabija in Turkmenistan.
V Evropi omejevanje civilne družbe in medijev zaznavajo v Sloveniji, na Madžarskem, Poljskem in v Srbiji. FOTO: Tolga Akmen/AFP
Poziv k človečnosti
V poslanici ob mednarodnem dnevu človekovih pravic tudi njihov »slovenski varuh«
Peter Svetina ugotavlja, da se je »poglobila revščina, povečuje se nasilje, naraščata neenakost in diskriminacija, globalna kriza pa je povzročila še druge vrzeli, ki načenjajo uresničevanje človekovih pravic«. Zato, poziva, je treba »na prvo mesto ponovno postaviti strpnost, toleranco, sočutje in človečnost«.
Komentarji