Slovenija med državami s slabšo oceno pokojninskega sistema

Družba Allianz je objavila tretjo izdajo globalnega poročila o pokojninah, v katerem je pod drobnogled vzela 71 pokojninskih sistemov po svetu. Raziskava razkriva, da se pritiski na pokojninske reforme po svetu še naprej stopnjujejo, pri čemer je Slovenija med državami, kjer so nujne izboljšave. S skupno oceno 4,1 se slovenski pokojninski sistem uvršča v spodnjo sredino, kar pomeni, da dolgoročno ni vzdržen brez celovitih reform.

Preberite tudi:

V Sloveniji še nismo pripravljeni prodati svoje lastnine in s tem poskrbeti zase

Slovenija pred velikimi demografskimi izzivi

Ena ključnih težav slovenskega pokojninskega sistema so negativne demografske napovedi, ki se iz leta v leto slabšajo. V naslednjih 25 letih naj bi se koeficient starostne odvisnosti, ki prikazuje razmerje med starejšim prebivalstvom in delovno aktivnimi, povečal za kar dve tretjini. Trenutno znaša 34 odstotkov, v prihodnosti pa bo dosegel 58 odstotkov, kar pomeni, da bo skoraj vsak drugi prebivalec v starostni skupini nad 65 let. To bo povzročilo velike pritiske na javne pokojninske blagajne, saj bo vse manj zaposlenih plačevalo prispevke za vedno večje število upokojencev.

Obenem slovenski pokojninski sistem močno ovira nizka stopnja zaposlenosti starejših. V Sloveniji je po 65. letu starosti zaposlenih le sedem odstotkov moških, kar je izjemno nizka številka v primerjavi z nekaterimi drugimi državami. Na primer, na Japonskem, ki se prav tako sooča z izzivi staranja prebivalstva, ostaja na trgu dela kar 35 odstotkov moških v tej starostni skupini. To pomeni, da se slovenski pokojninski sistem sooča z dvojno težavo – ne le da je prebivalstvo vse starejše, temveč tudi starejši ljudje odhajajo iz delovnega procesa bistveno prej kot v nekaterih drugih državah.

Dodatna težava je nizka stopnja zasebnih prihrankov, saj večina prebivalcev ne varčuje dovolj za starost. Ker se bo pritisk na javni pokojninski sistem v prihodnjih desetletjih še povečal, bo trajnostna širitev dodatnih pokojninskih zavarovanj in naložbenih stebrov ključna za dolgoročno varnost upokojencev, navaja poročilo.

Reforme po državah ne prinašajo rezultatov

Povprečna ocena vseh držav, ki jih zajema poročilo, znaša 3,7, kar kaže na to, da so pokojninski sistemi po vsem svetu pod velikimi pritiski in da reforme postajajo čedalje bolj nujne. To je nekoliko slabše kot v prejšnjem poročilu iz leta 2023, ko je bila povprečna ocena 3,6, kar pomeni, da so v številnih državah reforme zastale ali niso prinesle pričakovanih izboljšav.

Med državami z najboljšimi pokojninskimi sistemi izstopajo Danska, Nizozemska, Švedska in Japonska, ki so si zagotovile visoko vzdržnost pokojninskih sistemov bodisi z močno naložbeno strategijo bodisi s podaljšanjem delovne aktivnosti prebivalstva. Danska ima najbolj stabilen pokojninski sistem na svetu, saj njena ocena znaša 2,3, medtem ko so v nizozemskem in švedskem sistemu že dolgo vzpostavljeni dobro delujoči naložbeni mehanizmi, ki zagotavljajo ustrezno višino pokojnin. Japonska pa je izzive staranja prebivalstva naslovila z daljšo delovno aktivnostjo, saj v povprečju Japonci ostajajo zaposleni dlje kot Evropejci.

Na drugi strani se med državami z najnižjimi ocenami nahajajo številne države v razvoju, kjer pokojninski sistemi pokrivajo le manjši del prebivalstva. V Maleziji, Kolumbiji in Nigeriji je na primer glavni problem ta, da več kot 50 odstotkov prebivalcev dela v neformalnem sektorju, kar pomeni, da ne plačujejo prispevkov in posledično niso vključeni v sistem pokojninskega zavarovanja.

Med evropskimi državami, ki imajo resne težave, so Nemčija, Italija in Francija, kjer se še vedno zanašajo na dokladne sisteme, brez večjih naložbenih reform. Ker se prebivalstvo stara, se pritisk na reforme v teh državah povečuje, a jih oblasti sprejemajo zelo počasi in neodločno.

Migracije kot rešitev? Vedno manj verjetno

V zadnjih desetletjih so številne evropske države reševale svoje pokojninske sisteme z večjim prilivom migrantov, ki so zapolnili vrzeli na trgu dela. Na primer, v Nemčiji so v zadnjih petih letih skoraj 90 odstotkov novih delovnih mest zapolnili priseljenci, ki so s plačevanjem socialnih prispevkov prispevali k stabilnosti pokojninske blagajne.

Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da bo pozitivni učinek migracij v prihodnje manjši. Razlog za to je dejstvo, da se tudi v državah izvora migrantov prebivalstvo stara, prav tako Evropa postaja manj privlačna destinacija za priseljence, saj se v številnih državah zaostrujejo migracijske politike in zmanjšujejo socialne ugodnosti za nove prebivalce.