Slovenci bi v politiki spet radi videli nov obraz

Ljubljana – Družba Valicon je končala novo raziskavo Politikon, ki jo izvajajo na velikem vzorcu okoli pet tisoč anketiranih. Njihova zadnja meritev je bila izvedena med 13. in 18. majem in kaže precej bolj izenačen rezultat vodilnih strank, kot ga prikazujejo nekatere druge ankete. Iz vseh pa je očitna sprememba trenda – ponoven vzpon LMŠ in padec podpore SDS.  »Odgovori med drugim kažejo, da se antijanševski sentiment krepi,« povzema Andraž Zorko iz Valicona.

»Namen zelo velikega vzorca je opazovanje prehodov podpornikov oziroma volivcev v času med dvema meritvama ali med volitvami in meritvami,« pojasnjuje Zorko. Politični prostor je razdeljen na štiri večje »bloke« – SDS na eni strani in LMŠ na drugi ter Levico in SD na tretji. »Če k SDS prištejemo še naravnega zaveznika NSi, ostane še nekaj strank z manjšim dosegom, ki skupaj prav tako presegajo eno petino glasov, so pa med seboj precej različne,« dodaja. Presenetljiv je delež odgovorov na vprašanje, kdo bi bil najprimernejši premier. Kar 46 odstotkov anketiranih namreč meni, da je to Aleksander Čeferin.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je pripravil odgovor na interpelacijo, ki jo je v začetku meseca proti njemu zaradi številnih očitkov glede nabav zaščitne opreme vložila opozicija z LMŠ na čelu, podpise pa so prispevali še v SD, Levici in SAB. Če po razpravi o interpelaciji večina vseh poslancev (najmanj 46) izreče nezaupnico ministru, bo razrešen. Koalicija ima zdaj 46 poslanskih glasov in dogovorila se je o enotni podpori Počivalšku. Minister lahko računa še na tri glasove Jelinčičeve SNS ter poslanca narodnosti, in če do glasovanja o interpelaciji ne bo nadaljnjih prestopov iz SMC, sprememb v vladni ekipi ni pričakovati.

Priporočamo: V koalicijo nisem šel, da bi spreminjal Janeza Janšo​
 

Krepitev »antijanševskega sentimenta«

Medtem pa ankete kažejo padanje naklonjenosti vladi in stranki SDS ter krepitev LMŠ. »Trenutno najmočnejši blok volivcev je na desni (SDS, NSi), ki skupaj dosega več kot tretjino podpore volivcev, deklarirani podporniki LMŠ se gibljejo okoli ene petine do ene četrtine glasov podpore, SD in Levica na levem polu dosegata skupaj dobro petino glasov podpore, preostale stranke pa skupaj tudi okoli petino. To pomeni, da ni prevladujoče politične sile, ki bi lahko upala na sestavljanje vlade brez vsaj enega izmed ostalih blokov, v tem hipu pa je precej negotova tudi usoda strank z nižjo podporo, čeprav se to v času volitev lahko kaj hitro spremeni, kot smo videli tudi na volitvah 2018. Brez sodelovanja dveh vlade ni mogoče sestaviti,« pojasnjuje Andraž Zorko.

Preberite še: En poslanski prestop še ne maje vlade

»Zdaj se moramo osredotočiti na prihajajočo recesijo, vse preostale cilje je treba odriniti na stran,« je aktualne politične razmere v intervjuju za komercialno televizijo ocenil predsednik države Borut Pahor. Padca vlade, in predčasnih volitev si po njegovem ta trenutek ne moremo privoščiti.»Obsojeni smo eden na drugega. Upam, da bo ta vlada skupaj v sodelovanju z opozicijo šla skozi to krizo, da ne bomo priča padcu vlade ali predčasnim volitvam,« je dodal.

V teh razmerjih politične moči bi bilo vlado po morebitnih predčasnih volitvah, tudi zaradi izkušnje z nedelujočo Šarčevo koalicijo in dejstva, da bi SMC in Desus težko prestopila parlamentarni prag, torej težko oblikovati. Koalicija pa predčasnim volitvam, tako so se poenotili pred dnevi, ni naklonjena.


 

Premočno vodstvo Čeferina

Tako je na razumljivo negativen odziv naletelo včerajšnje poslansko vprašanje Violete Tomić (Levica), ki je predsednika vlade Janeza Janšo vprašala, kdaj misli odstopiti. Svoj nastop je pospremila s kritikami na račun njegove osebnosti in ravnanj ter med drugim ocenila, da v Sloveniji še ni bilo politika, ki bi tako razdvajal ljudi. Obtožila ga je tudi nedostojne in primitivne retorike. Premier je v odzivu dejal, da navedeno pravzaprav niti ne zahteva odgovora. »Toliko neumnosti naenkrat je težko dati na papir. Bom pa vedno branil vašo pravico, da to počnete,« je dodal.



Ob pomanjkanju leaderja na levici in neenotnosti opozicije je pri volivcih še vedno dovolj naklonjenosti do novih obrazov v politiki. V Valiconovi raziskavi Politikon so namreč na vprašanje o najprimernejšem premieru zabeležili naskok predsednika Uefe Aleksandra Čeferina (46 odstotkov) pred prvakom SDS Janezom Janšo (16 odstotkov) in predsednikom LMŠ Marjanom Šarcem (13 odstotkov). Favoritom sledijo predsednik SD Dejan Židan in drugi predsedniki.

Valicon po naših informacijah ni meril podpore Tomažu Veselu, predsedniku računskega sodišča in Marti Kos, veleposlanici v Švici, oba se v političnih kuloarjih omenja kot imeni, ki bi morebiti lahko pritegnili volivce, ki so 2014 množično podprli novi obraz v podobi Mira Cerarja in nato delno prebegnili k Marjanu Šarcu.