Konec epidemije, konec pomoči

Ljubljana – Že na ponedeljkovem koalicijskem vrhu in tudi v državnem zboru je predsednik vlade napovedal težke čase, ki so pred državo. »Pred vrati imamo recesijo in zelo se bo treba potruditi, da ne bomo imeli tudi depresije. Pridite in pomagajte, da bomo šli lažje skupaj skozi to zahtevno obdobje, ki je pred nami. Pojdimo iz faze nagajanja v fazo sodelovanja, apeliram in vabim vse, da pridejo in sodelujejo s svojimi idejami,« je med drugim pozval Janez Janša.

​»Danes ima Slovenija najboljšo epidemiološko sliko v Evropi, kar omogoča tudi preklic splošne epidemije, kar se bo verjetno pokrilo z datumom, s katerima se iztekata tudi prva dva protikoronapaleta,« je dodal predsednik vlade.

Kot je napovedal, je vlada – pričakovati je bilo, da bo to storila tekom dneva, a je to storila že na nočni dopisni seji – uradno preklicala epidemijo, saj se bi v nasprotnem primeru interventni korona zakon skupaj z državnimi pomočmi podaljšali za 30 dni. S formalnim preklicem, pa država samozaposlenim, ki so imeli škodo zaradi epidemije, ne bo več izplačevala temeljnega mesečnega prihodka, delodajalcem pa ne več subvencionirala začasnega čakanja na delo, in plačevala (dela) prispevkov.



In po zdravstveni krizi, ki smo jo uspešno premagali, prihaja gospodarska, ko se bodo pokazale prve dejanske posledice koronakrize; te lahko prinesejo socialno, morda tudi politično krizo. Na zavodu za zaposlovanje je že zdaj prijavljenih okoli 90 tisoč ljudi. Glede na marec, 13. je bila pri nas sicer razglašena epidemija, se je število brezposelnih povečalo za 13,9 odstotka, medletno pa je bilo aprila kar za petino več brezposelnih. Kakšni časi so torej pred državo? Ocene so različne, nobena pa žal ne vliva optimizma. Nasprotno. Urad za makroekonomske analize in razvoj za letos pričakuje 8,1-odstotni upad BDP, evropska komisija sedemodstotno zmanjšanje gospodarske dejavnosti, Banka Slovenije pa je ocenila, da bo padec med 6,2 in 16,1 odstotka. Pred vlado je zato tudi rebalans proračunov za letos in prihodnje leto.




 

Opozicija o nabavi zaščitne opreme ostra

Premier je opozicijske stranke razburil z besedami, da če že rušijo, naj to počno v skladu s poslovnikom, zakonodajo in proceduro, ki je pač običajna, da ne bo to jemalo preveč časa. LMŠ, SD, Levica in SAB namreč ob obravnavi vladnega poročila o nabavi zaščitne opreme opozarjajo, da bi se državni zbor po poslovniku s poročilom moral zgolj seznaniti, ne pa tudi sprejemati sklepe. Tudi so zato napovedali obstrukcijo glasovanja. Vsebino, ki bremeni predvsem nekdanjega predsednika vlade Marjana Šarca in praktično v ničemer ne pojasnjuje zapletov in očitkov v zvezi z nepravilnostmi te vlade, pa označujejo za pamflet, farso in sramoto za Slovenijo. »To je tako črno-belo napisano poročilo, da mu ne more verjeti nihče, razen seveda člani stranke SDS in zvesti gledalci in poslušalci Nove24, in tistim je to poročilo tudi namenjeno, gospe in gospodje, točno tistim, kajti slovenska javnost danes že ve, da ni tako,« je dejal Šarec.

Opozicija si, sodeč tudi po vroči parlamentarni razpravi o nabavi zaščitne opreme, bolj kot sodelovanja z vlado Janeza Janše želi njenega odhoda. Konstruktivna nezaupnica je možnost, o kateri naj bi že govorili, in jo je po prvaku SD Dejanu Židanu poudarila tudi predsednica SAB Alenka Bratušek. Kandidata za morebitnega novega šefa vlade (še) ni. A opozicija, ki nima zadostnih 46 poslanskih glasov, tudi ni enotna. Nezaupnice ne podpirajo v LMŠ in Levici. »Resnih dogovorov ni bilo, tudi nam se ta ideja ne zdi najbolj smiselna,« je dejal vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec. Bolj kot prehodno vlado, si želijo predčasnih volitev.

Več opozicijskih strank je doslej vlado tudi pozvalo k odstopu, na kar je vodja poslanske skupine NSi Jože Horvat odgovoril, da v NSi s tem nimajo težav, a naj opozicija pride v parlament z rešitvami, ki so preproste in zapisane v ustavi – s konstruktivno nezaupnico naj najdejo kandidata za novega premiera in zberejo vsaj 46 glasov.