Koliko bo dejansko trpela naša blaginja

Ljubljana – »Zdaj se trudimo, da bi bilo obratno in da recesija ne bi trajala štiri ali pet let, kot je to bilo v zadnji krizi. Če bo tako, kot je napovedano, in če bo ta vlada, bomo že čez eno leto približno na predkrizni ravni. Se pravi, da blaginja ne bo bistveno trpela,« je napovedal v televizijski oddaji na Nova24TV premier Janez Janša. Kaj se bo dogajalo s potrošnjo in v gospodarstvu nasploh, je v veliki meri odvisno od vladnih ukrepov in trdnosti koalicije, ki jih bo sprejemala.

V omenjeni oddaji je predsednik vlade komentiral spomladanske makroekonomske napovedi evropske komisije, ki med drugim predvidevajo, da bo rast zasebne potrošnje v Sloveniji po letošnjem hudem padcu prihodnje leto več kot šestodstotna. Vse napovedi pa niso tako optimistične.



Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar), na primer, je aprila pripravil scenarij gibanj za letos in prihodnje leto. V njem napoveduje padec trošenja prebivalstva, ki bo posledica samoizolacije, vladnih ukrepov za omejitev socialnih stikov ter povečane negotovosti. »Na zmanjšanje zasebne potrošnje bo v manjši meri vplivalo tudi rahlo znižanje razpoložljivega dohodka, katerega padec bodo precej ublažili vladni ukrepi za omilitev posledic koronavirusa. Zaradi večje brezposelnosti pa se zasebna potrošnja tudi prihodnje leto ne bo povišala,« predvideva Umar. V gospodarstvu se med tem že odpušča, črnogledih napovedi pa je še veliko, med drugim v avtomobilski industriji in turizmu.



Zasebna potrošnja ob izvozu, ki bo letos zelo prizadet, pomembno poganja gospodarsko rast. Največ je k rasti BDP pripomogla leta 2016, sredi mandata vlade Mira Cerarja, ko je prispevala kar 2,4 odstotni točki oziroma 77 odstotkov rasti. Potrošnja prebivalstva je izjemno pomembna tudi zaradi prilivov iz DDV v državno blagajno. Samo od tega davka se je po podatkih finančne uprave aprila v proračun steklo za 402 milijona evrov oziroma 25 odstotkov manj kot pred letom dni. Tudi zato bo nujen rebalans proračuna, ki bo po besedah finančnega ministra Andreja Širclja pripravljen do septembra. »Kje bodo rezi, ali bodo in kolikšni, pa v tem trenutku še ne morem povedati,« pravi.
 

Vlada lahko ukrepa tudi slabo

Ekonomska politika prve in druge vlade Janeza Janše v preteklosti ni bila najboljša. Tudi zato odločitev, da k sodelovanju pri pripravi ukrepov za blažitev tokratne krize povabi zunanje strokovnjake, ne preseneča. Tako kot prva je tudi druga Janševa vlada namreč delala ravno obratno, kot bi morala, je ob ocenjevanju politik vlad od leta 2000 naprej zapisal ekonomist Dušan Mramor. »Če je v prvem mandatu Janševa vlada še dodatno segrevala že pregreto gospodarstvo, je v drugem dodatno zavirala gospodarstvo v krizi,« je ocenil. Tudi Veljko Bole je bil in ostaja kritičen do posledic zloglasnega varčevalnega zakona Zujf.

"2012 sta tako BDP kot domača poraba močno padla, vendar je res izstopal velik padec dela domačega trošenja, namreč  trošenja prebivalstva. To se je namreč močno zmanjšalo, medtem ko se na primer  2009 trošenje prebivalstva praktično sploh ni zmanjšalo. Prav to dejstvo (namreč padec trošenja prebivalstva) sem že večkrat omenil kot izjemno škodljivo posledico Zujfa, saj je povzročil, da je bil padec BDP, ki ga je že sicer (v celotni EU) povzročil začetek doktrine tako imenovane "austerity" politik, v Sloveniji več kot enkrat večji. Negativnih posledic Zujfa je bilo še več. 

Glede ukrepov vlade, ki so pomembni za trošenje prebivalstva, se mi zdi smiselna podpora skrajšanega delovnega časa in podpiranje zaposlenih začasno brez dela ter nadomestilo SP-jem, ne pa preostalo razdeljevanje.Vendar ne pričakujem, da bi se zaradi tega trošenje prebivalstva povečalo, preprečilo bo samo večji padec in na kratek rok omililo povečanje nezaposlenost (tako so delovali tudi podobni ukrepi 2009). Drastično povečanje negotovosti in pričakovanega nadaljnega poslabšanja situacije bo namreč , tako kot 2009 in še posebno  2012, opazno povečalo varčevanje prebivalstva in zmanjšalo njegovo zadolževanje.

To bo znižalo porabo prebivalstva, malo tekoče in bistveno bolj porabe poltrajnih in trajnih produktov (na primer nakupov avtomobilov). Pričakovani večji nakupi se sicer počasi zmanjšujejo že od oktobra lani, letos marca in še zlasti aprila pa so praktično kolabirali. Običajno dobrih  40 odstotkov prebivalstva pričakuje večje nakupe v naslednjih 12 mesecih, letos aprila pa je delež takšnih prebivalcev padel na samo 20 odstotkov," opozarja Bole.

Rezom v porabo se jeseni koalicija ob padanju javnofinančnih prihodkov zaradi padca gospodarske rasti, večanja brezposelnosti in padca zasebne potrošnje gotovo ne bo mogla izogniti. Zato je njena enotnost in trdnost za premiera zelo pomembna.