Množični vpogledi v podatke politikov

Ljubljana – Ministri in poslanci bodo na pobudo državnega sekretarja za nacionalno varnost Žana Mahniča sami preverjali, ali je policija upravičeno dostopala do njihovih podatkov. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik zadevo v inšpekcijskem nadzoru preverja že od februarja, in kot so ugotovili, je podatke o politikih obdelovalo kar 700 zaposlenih na policiji. Prelesnikova poudarja, da so še daleč od tega, da bi lahko potrdila, ali je kdo od njih to počel nezakonito. Tudi policija svojega notranjega nadzora na to temo še ni končala, po do zdaj zbranih podatkih niso odkrili neupravičenih dostopov.

Vsi ministri in še vrsta drugih prejemnikov pa so v četrtek zjutraj prejeli elektronsko sporočilo Žana Mahniča, v katerem je zapisal: »Spoštovani, na vrhu koalicije sem izpostavil, da je bilo po nenapovedanem februarskem strokovnem nadzoru predstavnikov Komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (Knovs) na policiji ugotovljeno, da so na policiji res nepooblaščeno vpogledovali v osebne mape poslancev in ministrov v času ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja. Vsak posameznik lahko preveri, ali so to počeli tudi njemu. V priponki vam zato pošiljam dva obrazca, ki ju lahko vsak izpolni in pošlje na elektronska naslova, ki sta navedena na vrhu obrazca. Tako bo lahko izvedel, ali je kdo vpogledoval v njegove osebne evidence, kdaj in zakaj. Priporočeno je, da enako storijo tudi vaši najožji družinski člani.«


 

Izvedeli bodo razloge za obdelavo podatkov

Kot izpostavljata tako informacijska pooblaščenka kot policija, odgovorov na vprašanje, kdo je dostopal do evidenc, sicer ne bodo dobili, bodo pa – tako kot vsi drugi – lahko, če se obdelujejo njihovi podatki, dobili podatke, kot je na primer razlog za obdelavo. Zakonitost obdelave pa – tudi na podlagi utemeljenega suma – preveri informacijski pooblaščenec, ki je letos zaradi ugotovljene nezakonite obdelave osebnih podatkov v policijskih evidencah zaposlenim na policiji izdal tri prekrškovne odločbe, lani devet, še leto pred tem pa šest. Večina postopkov se je začela na predlog policije, ki je prekršek zaznala v okviru svoje preiskave.

V NSi in SMC ter SNS so nam potrdili, da bodo tudi njihovi poslanci sodelovali v preverbi, v SDS na vprašanja ne želijo odgovoriti, v Desusu pa se bodo o zadevi predvidoma še pogovorili. Opozicija s tem sporočilom ni bila seznanjena, so pa včeraj dobili zaprosilo preiskovalne komisije v zadevi Franc Kangler, ki jo po novem vodi Dejan Kaloh in so jo nedavno razširili tudi s to temo, naj jim podajajo soglasje, sicer jim policija teh podatkov ne more posredovati.

V tej preiskovalni komisiji sicer sodelujeta le SDS in NSi, zato opozicija verjetno ne bo sodelovala pri temi, ki bo – kot se strinjajo tudi naši sogovorniki iz koalicije – najverjetneje namenjena tudi političnemu obračunavanju.



To se je zgodilo že, ko je Mahnič februarja kot podpredsednik Knovsa izvedel nadzor, v katerem je od takratne direktorice policije Tatjane Bobnar zahteval vpogled v evidenco, katere osebne podatke politikov je policija preverjala. Bobnarjeva ga je opozorila, da je presegel pooblastila, in zahtevo zavrnila. Mahnič pa ji je zažugal z zamenjavo ob spremembi oblasti.

Knovs se formalno s poročilom tega nadzora še ni seznanil – po menjavi vlade je bil nekaj časa namreč neoperativen – in tudi včeraj so to točko po naših informacijah prestavili.


 

Poklukar dobil podatke z imeni

Po inšpekcijskem postopku zaradi domnevnih nezakonitih vpogledov v osebne podatke politikov, do katerih so imeli dostop zaposleni na policiji, pa je informacijska pooblaščenka uvedla tudi inšpekcijski postopek, povezan s prejemanjem obvestil operativno-komunikacijskega centra (OKC). Vse podatke o obravnavanih osebah, z imeni in priimki vred, je namreč prejemal nekdanji notranji minister LMŠ Boštjan Poklukar.

Da politik prejema obvestila z imeni in priimki oseb, ki jih vsak dan obravnava policija, sicer ni praksa, ki jo je uvedel minister LMŠ, ampak je bila po naših informacijah uvedena v času, ko je policijo vodil Simon Velički, torej v času vlade Mira Cerarja. Ni sicer jasno, zakaj bi notranji minister moral biti seznanjen z imeni in priimki oseb, ki jih dnevno obravnava policija, ti podatki pa gotovo pomenijo možnost za velike skušnjave in zlorabe. Njihovo prejemanje je skladno z veljavno zakonodajo, poudarjajo na policiji.

»Kot nekdanji v. d. ministra za notranje zadeve si težko zamislim primer, ki bi od ministra zahteval pridobivanje takšnih podatkov,« pravi nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar, ki je nekaj časa na prošnjo takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja začasno vodil tudi notranji resor. Dodaja, da konkretnih okoliščin primera ne pozna, zato ne želi prejudicirati s končnim mnenjem.

Tik pred zamenjavo na vrhu notranjega ministrstva pred nastopom vlade Janeza Janše pa je bil notranji minister iz adreme prejemnikov poročil OKC odstranjen in s prihodom Aleša Hojsa je tako tudi ostalo. »Obveščanje ministrov je praviloma vedno naročilo vodstvo policije. Ob zaključku mandata prejšnjega vodstva ministrstva je bil OKC obveščen, da prekliče pošiljanje dotakratnih prejemnikov z ministrstva za notranje zadeve. Minister Hojs poročil OKC do zdaj ni prejemal,« pojasnjujejo na policiji. Dodajajo, da je obveščanje ministrov, funkcionarjev in uslužbencev policije sicer urejeno tako, da »v vsebino dnevnika niso vključeni podatki, iz katerih bi bilo mogoče razbrati identiteto oseb in drugi podatki katerih predčasno razkritje bi lahko škodilo ali oviralo preiskavo«.