Slabo poznavanje dela zagovornikov otrok

Celje – Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v Celju sodnikom, strokovnjakom centrov za socialno delo, učiteljem, vzgojiteljem in strokovnim delavcem predstavil pomen zagovornikov otrok. Te poznamo že dvanajst let, imelo jih je že več kot 700 otrok, kljub temu pa se na Celjskem ta možnost še ne uporablja dovolj. Povabili so 400 naslovnikov, prišlo je okoli 50 udeležencev.

Zagovornik je glas otroka v razvezah, vprašanjih rejništva, prešolanja, namestitev v zavod … Kot ugotavlja Peter Svetina, otroka velikokrat ne vprašajo, kaj si želi: »Pred kratkim so otroka iz šole odpeljali k drugemu staršu 60 kilometrov daleč. Za naslednji dan je bilo že prej dogovorjeno, da gre otrok med počitnicami k mami, torej je prišel nazaj. Po počitnicah se je vrnil v šolo, iz katere so ga pred enim tednom odvzeli. Otroka ni nihče nič vprašal. Premikali so ga sem in tja.«

Zagovornica Špela Havle pravi, da pri razvezah nikoli ne smejo neposredno vprašati otrok, pri kom bi radi živeli: »Prelagati tako odločitev, ki bi jo morali sprejeti zreli odrasli osebi, na 10, 12 ali tudi 17 let stare otroke, je nepošteno. Otroci seveda povedo, kaj jim je pri kom bolj všeč, da so pri enemu morda lahko dlje pokonci ali da ne marajo novega partnerja drugega starša. Da bi od njih zahtevali, naj povedo, pri kom bi raje bili, pa je prelaganje odgovornosti.«


 

Težki pogoji

Zagovorniki so večinoma psihologi, socialni delavci, pedagogi … Pred začetkom zagovorniškega dela, ki je prostovoljno, morajo opraviti enoletno izobraževanje in izpit. Doslej so pri varuhu izobrazili več kot sto zagovornikov, trenutno je aktivnih 63, od tega sedem v regiji, ki zajema Savinjsko, Koroško in Zasavje. V zadnjih dveh letih so zagovornika postavili 120 otrokom, največ, 29, na območju severovzhodnega dela Slovenije, najmanj na območju Dolenjske in Posavja, skupno petim. Upadlo je tudi število postavljenih zagovornikov na območju Savinjske, Koroške in Zasavja, kjer so v dveh letih postavili zagovornika 14 otrokom.

Svetina predvideva, da je razlog v nepoznavanju instituta zagovornika otroka. Prav zato je obiskal Celje: »Želimo, da se pobude ponovno pojavijo, da ljudje vidijo, da potreba obstaja. Nismo povsem zadovoljni z odzivom.« Od 400 povabljenih jih je prišlo 50.
 

Bolje prej

Pobudo, da naj nekaj obravnava zagovornik, lahko da vsak: otrok, starši, CSD, šola, policija, sodišče … Pri varuhu potem odločijo, ali je pobuda upravičena. Celjska višja sodnica Frida Burkeljc je poudarila, da zagovornik sodiščem pomaga pri razumevanju otrokovih želja, ki se jih trudijo upoštevati: »Otrokova želja in korist nista sopomenki. Naloga zagovornika je, da pove, kaj si otrok želi, kaj je v njegovo korist, pa odloči sodišče.« Tudi zato je pomembno, da ima sodišče prave informacije o otrokovih željah, ki pa jih, če si otrok tako želi, skrije pred starši, je dejala Burkeljčeva: »Otrok je razpet med obema. On je nedolžni vojaček na bojnem polju. Zato je pomembno, da ga zaščitimo v teh postopkih.«

Postopki bi morali biti predvsem hitrejši, tudi zato bi morale pobude za zagovornike priti prej, je dejala Havletova: »Kot da v teh postopkih ni otrok. Kot da so predmet. Včasih se res sprašuješ, ali imajo starši sploh radi svoje otroke. Če jih imajo, bi se morala biti sposobna dogovoriti. Ampak takrat pozabijo, da so starši. Oni so samo še bivši partnerji, polni jeze in zamer, otrok pa, na žalost, ni pomemben.«