Sindikat: Kakršen koli drug scenarij kot zaprtje 2033 ni sprejemljiv

»Danes smo jim dali jasno vedeti, da kakršen koli drug scenarij kot pravični prehod z neko zmanjšano proizvodnjo do leta 2033 za nas ni sprejemljiv, glede na to, da smo to zapisali v nacionalno strategijo,« je po današnjem sestanku z ministrom Bojanom Kumrom dejal predsednik sindikata SPESS-Premogovnik Velenje Simon Lamot.

Ministrstvo je danes predstavilo načrt za pripravo interventnega zakona, s katerim bo Teš postal javna gospodarska družba, ki bo skrbela za ogrevanje 35.000 ljudi, gospodarstva, zavodov.

Sestanek z ministrom so v sindikatu sicer že večkrat zahtevali, saj še vedno ni niti osnutka zakona o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije niti zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje (PV). Po januarja 2022 sprejeti nacionalni strategiji za opustitev uporabe premoga do leta 2033 bi morala biti oba zakona sprejeta v šestih mesecih.

Če država ne bo ukrepala, gre Teš v stečaj

Lamot je dodal, da pričakujejo več komunikacije in s tem boljše zaupanje: »Prehod mora biti pravičen, k temu sta se zavezali Evropa in tudi Republika Slovenija. Tu ekonomija ne sme igrati glavne vloge. Če je za vse to potreben interventni zakon, ga naj spišejo.«

Lamot je še povedal, da je bil to prvi sestanek, zdaj v sindikatu čakajo, da bodo končno videli osnutka obeh zakonov: »Če bosta predstavljena na zadovoljiv način, da bomo imeli zagotovilo, da gre za pravični prehod do leta 2033, potem se bomo lahko pogovarjali. Sicer bomo morali sprejeti svoje klasične sindikalne ukrepe. Upam pa, da bomo prej našli skupni jezik.« Dodal je, da naj bi imeli naslednji sestanek čez 14 dni.

Velenjčani na nogah zaradi ogrevanja

Ministrove besede, da bi lahko Teš in posledično PV pristala v stečaju, če država ne bo česa naredila, je Lamot jasen: »Ne verjamem, da si to kdo upa narediti, ampak strogo po zakonu o gospodarskih družbah je verjetno res samo ta rešitev. Verjamem, da imamo dovolj močne strokovnjake, ki bodo znali ustrezno zagovarjati pred evropsko komisijo, da je Teš potreben, da ima dolina ogrevanje, da je od tega odvisnih od 30.000 do 40.000 ljudi.«

V sindikatu so razočarani, da zakonov še vedno ni. Lamot je dejal, da so imeli s pripravljavci na lokalni ravni že nekaj srečanj: »Mi smo svoj socialni del pripravili že leta 2021. Glede na to, kakšno je razumevanje te problematike, smo že takrat predvidevali, da bo vse skupaj samo prepis zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik, na kar pa odločno ne pristajamo.«

Za nižje cene ogrevanja odšli v Ljubljano

Nujna sta zakona

Velenjski župan Peter Dermol je ob napovedi interventnega zakona dejal, da je čudno, da že vsa leta opozarjajo na potrebe Šaleške doline, »potem pa nekaj mesecev pred koncem leta dobiš neposredno informacijo, da je treba do 1. 1. 2025 sprejeti drugačne odločitve. Odločitve, ki danes v nobeni meri ne zagotavljajo pravičnega prehoda. Prav nasprotno, ogrožajo ga.«

Dodal je, da bi morala namreč biti najprej sprejeta zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in zakon o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije. »Nelagodje je zelo veliko, ko vidiš, kako lahko interventni zakon po hitrem postopku sprejmejo, na drugi strani pa zakona, ki zagotavljata normalen razvoj in izstop iz premoga pa se mrcvarita,« je še dejal Dermol. Povedal je, da se bo posvetoval s strokovnjaki, ponovno bo sklical interno skupino ter zagotovil, da bo zagovarjal, da je treba najprej zadostiti pravici do pravičnega prehoda.

Titov trg v Velenju spet zasedli protestniki z vzkliki »Lopovi! Lopovi!«

Poudaril je, da tudi če je interventni zakon nujno potreben in bo sprejet, je ključno, da sta istočano sprejeta pomembnejša prej omenjena zakona. »Težko pa me nekdo prepriča, da je 4-odstotna proizvodnja premoga v premogovniku, ki je namenjena za ogrevanje, največja težava za energetski objekt,« je še dejal velenjski župan.

Nekdanji sindikalist v PV Asmir Bećarević, ki se je zelo angažiral pri reševanju visokih položnic ogrevanja, v Velenju so pripravili tudi velik protest, je napovedi interventnega zakona, po katerem bo Teš postal javna gospodarska družba, odgovorna za daljinsko ogrevanje, vesel: »To je velik korak naprej in tako bi moral Teš delovati že od samega začetka. Skrbijo pa me izjave o morebitnem stečaju, če država ne bo ukrepala, zlasti, ker je HSE lani posloval s čistim dobičkom v višni 390 milijonov evrov, prihodkov pa je imel kar pet milijard evrov. To vzbuja sum, da določene skupine poskušajo na vsak način vsiliti preusmeritev na sončno energijo. To ogroža stabilnost samooskrbe in bo vodilo še do dražje elektrike in ogrevanja.«