Velenjčani na nogah zaradi ogrevanja

Položnice, ki so jih Velenjčani v preteklih dneh dobili za ogrevanje, so ljudem dvignile temperaturo, čeprav nekateri menda zelo skoparijo z ogrevanjem svojih stanovanj. Zneski so ponekod višji za 30 do 50 odstotkov in za prihodnji teden Ljudska iniciativa napoveduje protest. Velenjski župan Peter Dermol pa je napovedal, da bodo z mestnimi svetniki uskladili višino toplotnega dodatka. Ta je lani znašal 30 evrov.

Ljudska iniciativa od Komunalnega podjetja Velenje zahteva, da takoj prekliče vse januarske položnice, naj začasno ustavi izdajanje novih položnic, dokler ne bodo našli rešitve za 50-odstotno znižanje cen toplotne energije. Zahtevajo tudi, da naj komunala zmanjša priključno moč za 30 odstotkov vsem stanovanjskim stavbam, vse zahteve pa naj izpolnijo do konca januarja.

Velenjska komunala pred zlomom

Od Termoelektrarne Šoštanj iniciativa do konca januarja zahteva takojšnje znižanje cene toplotne energije na raven januarja 2022 ter da naj termoelektrarna javno objavi količino in ceno toplote, ki so jo prodali komunali leta 2023, in podatke mesečno ažurira. Od občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki do konca februarja zahtevajo, da začnejo postopke izločitve emisijskih kuponov iz cene toplotne energije in znižanje davka na dodano vrednost z 22 na 9,5 odstotka. Občine naj tudi zahtevajo in zagotovijo nadomestilo od Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj zaradi degradacije okolja.

»Če zahteve ne bodo izpolnjene, bo sledilo stopnjevanje lokalne nepokorščine, vključno z referendumom, kazenskimi ovadbami in civilnimi tožbami ter popolno blokado mesta,« so še zapisali v Ljudski iniciativi. Zahteve bodo še dopolnili, podrobno pa jih bodo predstavili v ponedeljek.

V Šaleški dolini s februarjem 48-odstotna podražitev daljinskega ogrevanja

Eni ne ogrevajo, drugi zato zelo

Iz velenjske občine so sporočili, da se je cena ogrevanja spremenila februarja lani in za gospodinjstva začela veljati maja 2023: »Višji znesek (za 30 do 50 odstotkov) so prejeli večinoma stanovalci v objektih, ki niso v celoti energetsko sanirani in kjer niso bili sprejeti ukrepi za učinkovitejšo uporabo energije. Dodatno je k zvišanju prispeval ponovni vladni dvig DDV na 22 odstotkov. Še vedno pa je cena toplotne energije v Šaleški dolini med najugodnejšimi, skupaj s Celjem imamo namreč najcenejše ogrevanje med daljinskimi sistemi v Sloveniji.«

Velenjski župan Peter Dermol je napovedal, da bodo svetniki na januarski seji novelirali pravilnik za dodelitev toplotnega dodatka. Ta je veljal že lani, znašal je 30 evrov, zdaj načrtujejo, da bi razširili krog upravičencev. Je pa Dermol opozoril, da so razlike med posameznimi odjemalci zelo velike, kar so ugotovili v pogovorih s komunalnim podjetjem: »Nekateri so v prehodnem obdobju ne ogrevajo, radiatorje imajo na minimumu ali celo na nič, sosedje pa potem ogrevajo prostor še za tega soseda.«

Evropski milijoni za izstop iz premoga

Župan je še dejal, da je v Velenju energetsko saniranih le 30 odstotkov od skoraj 200 večstanovanjskih objektov. Včeraj je tako seznanil upravnike, da se bodo v prihodnjih mesecih dokončno dogovorili z evropsko investicijsko banko, da bi lahko sofinancirali energetske sanacije stavb. Poudaril je, da gre za velik izziv, morajo se pripraviti na spremembe: »Energetska kriza, evropska energetska politika se je dotaknila tudi Šaleške doline. Primerno je, da ustrezno ukrepamo in razumemo stiske ljudi ob tako visokih zneskih na položnicah, ki jih prej niso bili vajeni, in jim pomagati.«

Pri emisijskih kuponih, da bi morala biti Šaleška dolina oproščena za njihovo plačevanje za porabo toplote, pa je spomnil, da so na to že večkrat opozorili: »Žal smo bili neuspešni oziroma smo ta vlak zamudili že pred leti, ko se je država pogajala z EU. Poljska se je lahko izpogajala za brezplačne kupone za toplotno energijo, pri nas pa očitno za to ni bilo političnega interesa.«